Kljub večkratnim opozorilom bankam, da jamstvena shema ni namenjena čiščenju njihovih bilanc, ampak spodbujanju kreditiranja, se nekatere banke skušnjavi, da bi vsaj del bremena prenesle na državo, očitno niso mogle upreti.
Na ministrstvu za finance so doslej ugotovili že več kot sto kršitev zakona o jamstveni shemi in uredbe, ki je zakon spremljala, a kljub temu menijo, da do zlorab sheme, ki bi obremenjevale proračun, ne prihaja. Trenutno terjajo od bank vračilo zgolj petih izplačanih jamstev.
Več kot 30 kršitev na sodišču
Na podlagi jamstvene sheme, ki je od sredine leta 2009 do konca leta 2010 veljala za enega pomembnejših protikriznih ukrepov, je država bankam doslej, kot smo poročali pred kratkim, izplačala okoli 65 milijonov evrov. Do sredine julija letos pa so na ministrstvu za finance odkrili 90 kršitev zakona, pri čemer so 65 teh rešili po mirni poti, 15 zadev rešujejo na sodišču, za deset zadev pa sodni postopki še niso bili uvedeni. Poleg tega so ugotovili še več kršitev uredbe, za katere je zagrožena pogodbena kazen. Sodišča trenutno odločajo o sedmih kršitvah uredbe.
Ob uveljavljanju sheme leta 2009 se je pojavljala predvsem skrb, da bi banke posojila z jamstvom države podeljevala tudi takšnim podjetjem, ki jih sama zaradi slabih bonitetnih ocen in slabih pričakovanj nikakor ne bi več kreditirala. A kljub temu da so največ stroškov državi povzročila predvsem gradbena podjetja – samo SCT, Primorje, Kraški zidar in Vegrad skupno 26,7 milijona evrov – na ministrstvu ne opažajo, da bi banke financirale tudi podjetja, ki so bila v času odobravanja posojil že zrela za insolvenčne postopke. Spomnimo, da je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) že pred leti ugotovil, da so banke gradbincem leta 2009 še vedno raje odobravale nova posojila, kot da bi morala zaradi stečajev gradbenih podjetij oblikovati dodatne rezervacije, kar nakazuje, da so bila nekatera podjetja očitno že takrat zrela za stečaj. Naj omenimo, da je Vegrad, za katerega je država bankam poplačala več kot dva milijona evrov jamstev, v prisilni poravnavi končal že avgusta 2010.
Bonitetne ocene pregledala centralna banka
A gradbince, ki so posojila z jamstvi države prejemali, so očitno v letih 2009 in 2010 še vedno krasile bonitetne ocene vsaj razreda C, če ne celo B ali A. Zakon o jamstveni shemi namreč ni dopuščal kreditiranja podjetij z nižjo bonitetno oceno od razreda C, kršitve tega člena zakona pa na ministrstvu niso ugotovili.
Vprašanja, kako so lahko gradbena podjetja, ki so danes že vsa v stečaju, prejemala posojila z jamstvi države, se je očitno porodilo tudi pristojnim za nadzor nad izvajanjem sheme, to je SID banki in ministrstvu za finance. Na Banki Slovenije, ki za nadzor nad izvajanjem zakona sicer ni pristojna, so nam pojasnili, da so na pobudo finančnega ministrstva »sumljive primere pregledavali predvsem z vidika, ali so kreditirane osebe imele primerno boniteto, saj Banka Slovenije razpolaga s tovrstnimi informacijami«. A v centralni banki tovrstnih nepravilnosti niso ugotovili.
V bančnih krogih medtem že dlje časa krožijo informacije, da so znale banke jamstveno shemo obrniti tudi sebi v prid. Pojavili naj bi se sumi preslepitve, goljufij, napačne porabe sredstev in napačnih vrednotenj s strani bank. Da so se pojavili indici sumljivih poslov, so nam potrdili tudi v Banki Slovenije, kjer so nato na pobudo finančnega ministrstva sodelovali pri »obravnavanju identificiranih sumljivih poslov«. Sami so, kot že navedeno, pregledovali predvsem primernost bonitet, nepravilnosti pri posameznih posojilih z jamstvom države pa tudi v rednih pregledih kreditnih portfeljev centralni bankirji niso odkrili.
Najpogostejša kršitev določila o višini posojila
Tako so na ministrstvu doslej ugotovili zgolj kršitev člena zakona, ki opredeljuje pogoje in namene posojil z jamstvom. Ta je določal, da se lahko jamstva izdajo zgolj za nova posojila, katerih ročnost ni smela biti krajša od enega in ne daljša od desetih let, znesek pa je bil določen glede na skupno letno maso plač. Posojila so lahko bila hkrati izdana zgolj za financiranje novih in dokončanje že začetih investicij, za financiranje obratnih sredstev, 20 odstotkov jamstev pa je lahko bilo podeljenih tudi za reprogram posojil. »Najpogosteje smo ugotovili kršitev določila glede mase plač in nepravilne reprograme,« pojasnjujejo na ministrstvu. Povedali so še, da so banko v primeru ugotovljenih kršitev pozvali, da se sama odpove jamstvu, če so kršitev ugotovili naknadno, pa so zahtevali vračilo jamstva z zamudnimi obrestmi. Ko gre za kršitev uredbe, terjajo na ministrstvu plačilo pogodbene kazni, ki ne sme biti nižja od petih odstotkov odobrene in potrjene glavnice kredita z jamstvom države.
