V torek je José Ángel Gurría, generalni sekretar OECD, v Parizu sporočil nerazveseljivo novico. Leta 2014 bo v državah s skupno evropsko valuto brez dela 12,3 odstotka aktivne populacije, v primerjavi z letošnjim majem bo stopnja brezposelnosti narasla še za 0,1 odstotne točke.

Razmere v posameznih državah se razlikujejo, tako bo brezposelnost še naraščala v Španiji in Grčiji, kjer naj bi se dvignila za dober odstotek in dosegla 28 odstotkov. Prav tako bo prihodnje leto še več brezposelnih v Franciji in Italiji. Sloveniji OECD za leto 2014 napoveduje upad brezposelnosti za eno odstotno točko – leta 2014 bo po tej napovedi brez dela 10,2 odstotka aktivne populacije.

Poročilo OECD navaja, da je v državah članicah trenutno brez dela 48 milijonov ljudi, to je kar 16 milijonov več kot pred začetkom krize leta 2007.

Povečuje se nevarnost socialnih nemirov

Pet let po izbruhu finančne krize je stopnja brezposelnosti v mnogih industrijskih državah močno narasla, še posebej močno je ta trend prizadel Evropo, so v začetku junija v Ženevi sporočili strokovnjaki OZN v poročilu Mednarodne organizacije za delo o stanju na svetovnem trgu dela za leto 2013. Poročilo napoveduje, da bo v 71 državah, ki jih spremljajo po svetu, število brezposelnih s sedanjih 200 milijonov do leta 2015 naraslo še za osem milijonov; po ocenah strokovnjakov se je nevarnost socialnih nemirov povečala v 46 od 71 držav. Po kriterijih, s katerimi ocenjujejo tveganje družbenih nemirov (položaj na trgu dela, življenjski standard in zaupanje v vsakokratno vlado), se je ta nevarnost za Evropsko unijo dvignila s 34 na 46 odstotkov.

»Potrebujemo globalni vzpon, ki se bo osredotočil na delovna mesta in investicije, prav tako pa tudi boljše socialno varstvo za najbolj revne skupine,« je dejal generalni direktor Mednarodne organizacije za delo Guy Ryder, »hkrati pa se moramo boriti proti socialni neenakosti, ki se povečuje v večini delov sveta.« Ryder ocenjuje, da je glavni krivec za nastale razmere dramatična varčevalna politika v nekaterih državah, ki pogosto vodi k naraščajoči brezposelnosti. Povečanje tveganja nemirov v Evropi pa je rezultat političnih odzivov na dolžniško krizo ter njihovih posledic za življenje ljudi in njihovo dojemanje blaginje, navaja poročilo.

Tako se območje evra nahaja v recesiji že od tretjega četrtletja leta 2011, brezposelnost je že presegla rekordnih 12 odstotkov, hkrati pa se v denarni uniji še povečuje prepad med revnimi in bogatimi. Če bi hoteli, da bi zaposlenost v Evropski uniji dosegla enako raven kot pred začetkom finančne krize, bi morali ustvariti 6 milijonov delovnih mest.

Petina dela sposobnih zadostuje

Leta 1996 sta Harald Schumman in Hans Peter Martin, tedaj še oba novinarja nemškega tednika Der Spiegel, napisala knjigo Globalizacijska past. Knjiga je postala svetovna uspešnica. V njej avtorja opisujeta konferenco v imenitnem hotelu The Fairmont v San Franciscu, na kateri se je septembra 1995 zbralo petsto vodilnih politikov, gospodarstvenikov in znanstvenikov z vseh celin.

Na srečanju se je John Gage, eden glavnih menedžerjev vzpenjajočega se računalniškega podjetja Sun Microsystems, ki je tedaj ravno razvilo programski jezik Java, pohvalil, da nacionalne vlade in delovna zakonodaja pri njihovem zaposlovanju in delu nimajo nikakršnega vpliva. Izbirajo si le najbolj pametne (tedaj so bili to »dobri možgani« iz Indije), ljudi pa zaposlijo in odpustijo preko računalnika. Njihov promet se je v trinajstih letih povzpel z ničle na šest milijard dolarjev, je dejal Gage in Davidu Packardu (soustanovitelju podjetja Hewlet Packard) čez mizo navrgel: »Niti tebi ni uspelo tako hitro.«

Packard je zatem vprašal: »Koliko ljudi v resnici potrebuješ, John?« In ta mu je odgovoril: »Šest, mogoče osem.«

Vodja razprave, profesor Rustum Roy s Pennsylvania State University, je nato vprašal: »In koliko ljudi sedaj dela za Sun Systems?«

»16.000, z izjemo nekaj posameznikov so vsi rezerva, ki jo je mogoče racionalizirati,« je dejal Gage. Avtorja uspešnice opisujeta, da že tedaj nihče od prisotnih v dvorani ni verjel, da bodo globalizacija in nove tehnologije prinesle dovolj novih in dovolj plačanih delovnih mest.

Tedaj se je prvič začelo govoriti o petinski družbi. »20 odstotkov za delo sposobne populacije na planetu bo v prihodnjem stoletju popolnoma zadostovalo za delovanje svetovnega gospodarstva, več delovne sile ne bomo potrebovali,« je tedaj dejal filipinski podjetnik Washington SyCip.