»To je noro. Končno. Velikokrat sem poskusil, pa je le uspelo. Dvigniti roke v Alpe d'Huezu je neverjetno,« v osrčju francoskih Alp Christophe Riblon, 32-letni kolesar francoske ekipe Ag2r, ni skrival veselja in ponosa, da mu je uspelo na najbolj legendarni etapi 100. izvedbe Tour de France. Končno, so si oddahnili tudi vsi Francozi, saj so le dobili tako težko pričakovanega junaka dneva. Številni bi 18. julij razglasili kar za nov državni praznik, Riblona pa za kolesarskega svetnika. Vse tudi zaradi znamenitosti etape in sto tisoč navijačev, ki so okupirali 21 serpentin. Doslej najbolj legendarnega vzpona Toura še nikoli niso prevozili dvakrat. Kot nalašč je tudi vreme sodelovalo in nekaj kapelj dežja ni ogrozilo spektakla.

Kar 41 domačinov je začelo Tour. V vseh francoskih ekipah (FDJ, Ag2r, Europcar, Cofidis, Sujasun) imajo absolutno večino, čeprav bi prav v francoskih ekipah lahko našli največ srečnežev, ki imajo čast voziti na največji domači dirki zgolj zato, ker so Francozi. Mimogrede – na sedanji lestvici UCI Europe Tour so na vodilnih mestih tri sodelujoče ekipe Europcar, Sojasun in Cofidis, vmes pa slovenska Adria Mobil z vodilnim Matejem Mugerlijem. Francozi, ki nimajo veliko zvezdnikov, so že skozi ves Tour vedeli, da bodo globalizacijo ugnali le z gverilsko taktiko zgodnjega napada, torej bega. Riblon je pravšnji za to. Borec, battant, kot rečejo Francozi. Med ubežniki je dolgo bolje kazalo Morenu Moserju, kolegu Kristijana Korena (na cilj je pripeljal v »avtobusu« z zaostankom 25 minut) iz ekipe, dolgo se ni predal 41-letni veteran Jens Voigt, Američan Tejay van Garderen pa je zmago že slutil, dokler se mu ni zameglilo. Lani najboljši mladenič na Touru je pred jurišem Riblona omagal v zadnjih dveh kilometrih.

Ob tem je imel Riblon tudi veliko sreče. Ko mu je na spustu s prelaza Sarenne nad Alpami d'Huezom, ceste, ki bi jo zlahka prenesli v pionirska leta prvih asfaltiranih cest ali nekam na nevzdrževani del v Logarsko dolino, zmanjkalo ovinka, je kot spretni gorski kolesar zapeljal v potok. In ostal na kolesu. S tako zgodbo so ga 1850 metrov visoko še bolj trepljali po rami, mu skakali v objem, mu peli slavo. »Pet kilometrov pred ciljem sem že mislil, da ne bo nič iz tega, pa tako zelo sem želel biti prvi na Alpe d'Huezu, ki ga poznam že od desetega leta. A moj športni direktor iz spremljevalnega avtomobila me je spodbujal, da je Van Garderen 'mrtev' (v avtomobilih imajo vse podatke, saj lahko gledajo TV, op. a.) in da ga bom ujel. Kar nisem mogel verjeti, dokler ga nisem zagledal pred seboj. Četrtič na tem Touru sem sodeloval v begu, se boril, a ni bilo uspeha. Pa še moji kolegi so imeli veliko smole na tem Touru. A vedel sem, da edino tako lahko premagam Frooma in druge,« je Riblon opisal, kako se je zmagoviti ventilček na obročniku obrnil njemu v prid.

Izjemen spektakel je bil tudi okoli rumene majice. Chris Froome je na Alpe d'Huezu pokazal veliko mero človeškosti, premagljivosti. Ni letel kot vesoljec. Pa še hišni športni dnevnik L'Equipe je na podlagi podatkov o Froomejevih treningih in dirkah v zadnjih dveh letih, ki jih je priskrbela ekipa Sky, objavil analizo strokovnjaka, trenerja Frederica Grappa, da pri sposobnostih Britanca ni nič »neobičajnega«. Froome je imel ob pomoči Nebeških znova vse pod nadzorom, ob vznožju zaključnega vzpenjanja je znova pokazal surovo energijo z nekaj pospeševanji, a je bil sredi klanca prisiljen pokazati šibko plat. Celo močnejšega zvestega pomočnika Porta je moral prositi, da mu je iz spremljevalnega avtomobila prinesel energijske gele in ga kot varnostnik v koridorju neverjetne množice spremljal do cilja. »Zmanjkalo mi je sladkorjev, pa mi ni preostalo drugega kot prositi za pomoč,« je priznal Christopher Froome. Ker energijski geli v zaključku etap niso dovoljeni, je sodnik Frooma in Porta kaznoval z 20 sekundami pribitka in 200 švicarskimi franki kazni, športnega direktorja Skyja Nicolasa Portala pa s tisočakom. Drobna Kolumbijec Nairo Quintana (Movistar) in Španec Joaquim Purito Rodriguez (Katjuša) sta šibkost Frooma izkoristila in zaostanek zmanjšala za minuto, kar pa je ob petih minutah zaostanka še vedno zgolj simbolično. A se je zaradi slabšega dne Alberta Contadorja zelo zgostila časovna razlika med njim, Quintano, Romanom Kreuzigerjem in Rodriguezom.

»Pred tokratno etapo sta se mi Contador in Kreuziger zdela najbolj nevarna, tako da je bila zame kar spodbudna novica iz spremljevalnega avtomobila, da zaostajata. Za Quintano pa sem že prepričan, da bo na odru,« so Froomove besede, ki poleg rumene nosi tudi pikčasto majico najboljšega hribolazca. V današnji, za mnoge kraljevski etapi, od Bourg d'Oisansa do Le Grand Bornarda, čez štiri visoke prelaze (Glandon, Madeleine, Croix), pikčaste zagotovo ne bo branil pred ubežniki. Borci bodo imeli novo priložnost, tudi Kristijan Koren še ni opustil sanj.