Uslužbenci Agencije za varstvo konkurence (AVK) so včeraj že drugi dan zapored v prostorih Geoplina iskali dokumentacijo o domnevno omejevalnih klavzulah v pogodbah s ponudniki plina.
Po naših informacijah se je domači veletrgovec s plinom pod drobnogledom AVK znašel zaradi sumov zlorabe položaja na trgu, pri vstopu nanj pa naj bi oviral konkurente. Predvidena kazen za to znaša do deset odstotkov letnih prihodkov. To bi v primeru Geoplina, ki je lani na ravni matične družbe ustvaril skoraj 465 milijonov evrov prihodka, lahko pomenilo skoraj 50 milijonov evrov. Gre za znesek, ki presega vsoto čistih dobičkov družbe v zadnjih treh letih (okrog 39 milijonov evrov). Pri tem velja opozoriti, da je že lanski dobiček Geoplina (7,1 milijona evrov), ki je prodal za dobro milijardo kubičnih metrov zemeljskega plina, močno načel vstop dobaviteljev z lastnimi viri plina na vse bolj priljubljenih spot trgih.
Pod drobnogledom tudi klavzule »vzemi in plačaj«?
Podrobnosti iz postopka, ki ga je agencija uvedla že pred meseci, uradno ni bilo mogoče izvedeti. Po eni od razlag naj bi AVK preiskovala tudi klavzule »vzemi in plačaj«, ki jih vsebujejo pogodbe med Geoplinom in ponudniki plina. Te kupce zavezujejo, da skupaj s plinom zakupijo tudi zmogljivost. Ker so kazni za vnaprej naročene količine plina, ki jih kupci niso prevzeli, zelo visoke, jim je to močno otežilo iskanje drugih, cenejših virov na terminskem (spot) trgu. Gre za ključni vzvod, s katerimi so plinski ponudniki tudi drugod po Evropi nase »priklenili« stranke, že konec lanskega leta ga je močno načela sodba arbitraže na Dunaju. Ta je češki RWE Transgas oprostila plačila 390 milijonov evrov pogodbene kazni Gazpromu za neprevzete količine. Spet drugi viri pa so včeraj zatrjevali, da agencijo v Geoplinu zanimajo tudi druge omejevalne določbe – na čelu z obveznostjo kupcev, da so morali z družbo sklepati dolgoročne, pet- ali celo večletne pogodbe.
Za zdaj so na agenciji potrdili le, da preiskava na Geoplinu ni del postopka, ki ga je februarja zaradi domnevnega usklajenega delovanja pri zniževanju cen uvedla zoper šestnajst distributerjev zemeljskega plina. Takrat smo v Dnevniku postavili vprašanje, zakaj agencija v omenjeni postopek ni zajela tudi Geoplina. Pri tej družbi skoraj vsi dobavitelji, ki jih je AVK vzela pod drobnogled, kupujejo zemeljski plin. A očitno so si v agenciji, ki jo vodi Andrej Krašek, Geoplin »prihranili« za ločen postopek. Ta sicer po tematiki precej spominja na preiskavo, ki jo je evropska komisija v začetku julija začela v Bolgariji. Po naših podatkih je preiskava domnevnega plinskega kartela za zdaj v fazi pridobivanja dokumentacije.
Zanima jih dokumentacija od leta 2006 naprej
Neuradno smo izvedeli še, da postopek AVK v zadevi Geoplin zajema obdobje od leta 2006 naprej. To pomeni, da agencijo zanima tudi čas pred julijem 2007, ko se je trg plina uradno odprl tudi za gospodinjske odjemalce, ter novembrom 2011, ko je prišlo do dokončne ločitve med upravljanjem Geoplina in družbe Plinovodi, ki ima v lasti domače plinsko omrežje. Po naših informacijah je sicer okrog deset uslužbencev že v sredo zjutraj v prostorih Geoplina zapečatilo tudi več računalniških diskov, s katerih so presnemavali podatke. Preiskave tudi do včerajšnjega zaključka redakcije še niso končali. Viri z Geoplina so nam zatrdili še, da so uslužbenci agencije odnesli goro dokumentacije.
Za dodatna vprašanja na Geoplinu včeraj ves dan niso bili dosegljivi. Da preiskava poteka, so potrdili šele v sporočilu za javnost pozno popoldne. Predsednika uprave Boštjana Napasta nam za pojasnila ni uspelo priklicati, prav tako ne Alojza Stano, sedanjega člana uprave, ki je Geoplin vodil med letoma 2006 in 2011. Na AVK so nam zatrdili, da bodo izvleček informacij o postopku objavili na spletni strani, a do zaključka redakcije tega niso storili. Agencija bo morala po tem, ko se bo prebila skozi pridobljene podatke in dokumentacijo, pripraviti poročilo o preiskavi, sledil pa bo povzetek pomembnejših dejstev, po katerem bo začel teči 45-dnevni rok, ko se morajo vpleteni izreči o zadevi.
