Stari most se bo jeseni poslovil
Zaradi gradnje Splavarske brvi, ki bo Savinjsko nabrežje in staro mestno jedro povezovala z mestnim parkom, plačala pa jo bo država, bo Partizanska cesta v Celju zaprta vse do sredine novembra. Takrat bodo porušili tudi star Splavarski most. Ta je sicer še vedno varen, vendar ga je treba odstraniti zaradi zagotavljanja večje poplavne varnosti. Nova brv, ki ga bo nadomestila, bo višja, pa tudi podpornih zidov ne bo imela. Po mnenju Romana Kramerja bo elegantna in bo s tremi metri širokim pohodnim pasom zagotovo dovolj široka za sprehajalce in tudi mame z otroškimi vozički.
Župan Bojan Šrot je bil na zadnji seji mestnega sveta skeptičen, ali bodo meščani zadovoljni s takšno brvjo. »Ne gre nam za to, da se ukrepi izvedejo za čim nižjo ceno, in ne bi rad, da bomo potem, ko bodo izvedeni in se bomo sicer počutili bolj varne, rekli, da je zdaj grdo. Celje je mesto ob treh rekah in s Savinjo živi, zato mora Savinjsko obrežje ostati tudi privlačno, ne samo varno,« je opozarjal razočarani župan in dejal, da bi bila pripravljena občina doplačati razliko v ceni, samo da bi bil most takšen, kot je treba.
Svetnik Jože Zimšek iz Desusa pa je presenetil z idejo, da bi svetniki še enkrat razmislili o tej naložbi in morda stari most ohranili. »Ali res potrebujemo to brv?« je svetnike spraševal Zimšek, čeprav jo je zasnoval ugleden arhitekt Peter Gabrijelčič in se doslej še nihče ni obregnil obnjo. Vendar pa očitki glede brvi niso bili namenjeni profesorju Gabrijelčiču, temveč Romanu Kramerju, ki naj bi bil odgovoren, da se bodo Celjani slabe volje sprehajali po tem delu mesta.
Namesto grba dobil pohvale civilnih iniciativ
Kramerju se zdijo razglabljanja o teh stvareh povsem nepotrebna in za lase privlečena. Prvič zato, ker je bil župan prvi, ki mu je profesor Gabrijelčič predstavil maketo nove brvi, drugič pa zato, ker bo nova brv od mostu ožja samo za pol metra. Most ima namreč tri in pol metre širok pohodni pas in ne štiri metre, kot pravijo svetniki. Po njegovem mnenju Celjani še zdaleč ne bodo razočarani, saj bo brv lepa in tudi bolj varna, ker bo zgrajena nad cesto ob parku. Glede na to, da ne bo imela podpornih zidov, je po besedah Kramerja treba razumeti, da mora biti nekoliko ožja, sicer pa se mu zdijo te debate povsem odveč. Gabrijelčič je namreč, kot pravi, avtoriteta na področju arhitekture in dobro ve, kaj je prav in kaj ne.
Da so mu odvzeli vsa pooblastila, Kramer po eni strani zelo obžaluje, ker je rad opravljal to delo, po drugi strani pa malo v šali, malo pa zares pravi, da zaradi tega ne bo imel manj denarja, ampak samo več prostega časa. Po poplavah leta 2007 se je z vso vnemo predal iskanju rešitev, da bi mesto postalo varnejše pred poplavami. V to delo je vložil ogromno energije, znanja in prostega časa, zato ni bilo presenetljivo, da so letos civilne iniciative predlagale občini, naj ga ob občinskem prazniku nagradi z zlatim grbom. Nagrade sicer ni dobil, vendar pravi, da mu je bilo v veliko zadovoljstvo, da so ljudje prepoznali njegovo vlogo pri zagotavljanju poplavne varnosti in da so bili zadovoljni z njegovim delom.
Roman Kramer je bil do lani tudi vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo na Mestni občini Celje. Pred kratkim smo poročali, da je direktorico Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Mileno Čeko Pungartnik prijavil mestnemu svetu, ker naj bi več kot leto dni sistematično in načrtno vršila mobing nad njegovo soprogo Vanjo Kramer. Pungartnikova obtožb o mobingu pred zaključkom postopka na svetu zavoda ni želela komentirati.
Ker je Kramer tako kot Čeko Pungartnikova član SLS, so se medsebojni odnosi v stranki v Celju nekoliko zaostrili in verjetno je bil tudi to eden od vzrokov, da so ga umaknili od projekta zagotavljanja poplavne varnosti.
