Preden sem odpotovala na Finsko, sem drugo mesto kar pričakovala, saj sem vedela, da je Britanka Sophie Hitchon sposobna vreči čez 70 metrov. Je pa res, da sem do petega meta vodila in pred zadnjo serijo že kar upala na zlato kolajno. V tistem trenutku sem bila nato malo razočarana, saj je vseeno povsem drugače, če osvojiš najžlahtnejše odličje. A tako je v športu.
Na mladinskih tekmovanjih ste zbrali že kar nekaj kolajn.Kolajna je vedno poplačilo za dobro in trdo delo. Daje motivacijo in veselje za nadaljnje delo in je hkrati potrditev, da si na pravi poti. Občutek, ko osvojiš kolajno, je neopisljiv.
Avgusta vas čaka nastop na članskem svetovnem prvenstvu v Moskvi. Kam ciljate?Zelo težko bo priti v finale, saj je pri članicah večja konkurenca. A če do Moskve še malo popravim tehniko, se lahko zgodi, da pridem tudi v finale. Tudi obremenjena ne bom tako kot druga dekleta, ki bodo ciljala na najvišja mesta, tako da je tudi v tem lahko moja prednost. Upam, da se mi bo posrečilo.
Sodelujete s trenerjem Vladimirjem Kevom, ki je v preteklosti delal s Primožem Kozmusom. Kako pomemben je za vašo kariero?Zelo pomemben. Gre za najboljšega trenerja v metu kladiva na svetu. S Primožem je že šel po tej poti, po kateri gre sedaj z mano. Ima veliko izkušenj in znanja, kar prenaša name. Kot opažam, zna v primerjavi z drugimi trenerji povsem drugače odreagirati, kar mi zelo pomaga. Zelo mu zaupam.
V kakšnem smislu mislite, da odreagira drugače kot drugi trenerji?Če na tekmi pri prvem ali drugem metu ne naredim tistega, kar bi morala, še vedno zaupa vame in to tudi pokaže. Zaradi tega ne podvomim o svojem znanju. Ko vidim, da verjame vame, dobim dodatno motivacijo in se ne ustrašim izziva.
Pri čem boste morali v nadaljevanju kariere najbolj delati, da boste lahko tudi v članski konkurenci posegali po najvišjih mestih?Tehnični model sem v letošnji sezoni dvignila na višjo raven, da sem prišla do povprečnega meta čez 69 metrov. To je velik korak naprej, a je tudi čas, da vse skupaj dvignemo nad 70 metrov. S tem bi si na večini velikih tekmovanj izborila mesto v finalu in dodatnih tri do šest metov. Se pravi, da bo treba izboljšati še tehniko in tudi povečati moč.
Nekoč ste dejali, da sanjate o tem, da bi podrli svetovni rekord. Je to še vas cilj?Mislim, da je cilj vsakega atleta, da bi bil nekoč podpisan pod svetovnim rekordom. Zakaj ne? Svetovni rekord je pri ženskah bolj dosegljiv kot pri moških. Če imaš kak cilj več v karieri, te to nič ne obremeni.
Prvič ste na poletnih olimpijskih igrah sodelovali lani v Londonu. Naslednje bodo leta 2016 v Riu de Janeiru. Računate, da bi bili takrat že lahko v boju za kolajno?Kot prvo, upam, da do olimpijskih iger v Braziliji ne bom imela kakšne resne poškodbe. To je seveda osnova vsega. Če bo tako in če bo napredek šel po poti, ki smo si jo zadali, se pravi vsako leto meter in pol ali dva gor, potem bi se lahko zgodilo tudi to, da bi se borila za olimpijsko kolajno. Toda do poletja 2016 je še precej daleč. Glavno je, da sledim načrtu dela, potem pa se lahko uresniči tudi kakšna tiha želja.
Boste imeli poleti kaj časa za oddih, skok na morje?Trener Kevo vedno pravi, da se mora atlet po koncu sezone malo umakniti in se sestaviti tako fizično kot psihično. Vzela si bom dva tedna zase, potem pa nadaljevala začrtano delo.
Verjetno po Moskvi?Po Moskvi bom verjetno sodelovala še na dveh mitingih, če bom sprejeta, potem pa me čaka dopust.
