Do Lekarne UKC Ljubljana obiskovalec pride po zavitih hodnikih v kleti glavne stavbe te osrednje slovenske bolnišnice. Ker v njej ne izdajajo zdravil na recept, mnogi bolniki, ki se zdravijo v tej bolnišnici, pa tudi drugi, morda zanjo niti ne vedo, a to je zelo pomemben del UKC, kjer vsakodnevno pripravljajo zdravila, s katerimi na oddelkih bolnišnice zdravijo bolnike, mnoga od teh pa tudi sami izdelajo. V lekarni je zaposlenih 130 ljudi, ki skrbijo za naročanje, prevzem, shranjevanje in pripravo zdravil, pa tudi za njihovo varno in pravilno uporabo. Ko bo ob UKC Ljubljana zgrajena nova urgenca, bo primernejše prostore v njej dobila tudi lekarna.
Oficina
Lekarna UKC Ljubljana ima več oddelkov, je ob dnevu odprtih vrat pojasnila njena vodja mag. Andreja Čufar. Največji, tako imenovana oficina, je namenjen preskrbi pacientov z zdravili, ki jih nabavljajo od veledrogerij. Osebje v oficini dnevno naroča, pripravlja in izdaja zdravila na osnovi naročilnic, ki jih v lekarno po informacijskem sistemu posredujejo bolnišnični oddelki in oddelčne lekarne.
Pomemben del dejavnosti lekarne je preskrba z neregistriranimi zdravili, saj v dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije za bolnike na ravni države priskrbijo zdravila, ki nimajo dovoljenja za promet v Sloveniji. Takih izdelkov imajo približno 200. Pri tem sodeluje oddelek lekarne za farmakoinformatiko, kjer pripravijo navodila za uporabo v slovenskem jeziku.
Galenski laboratorij
Zdravila v lekarni izdelujejo tudi sami, 15 odstotkov teh pripravkov pa namenijo drugim bolnišnicam. Proizvodnja zdravil poteka v galenskem laboratoriju, oddelku za pripravo parenteralnih raztopin, ki jih bolniki prejmejo v žilo, ter oddelku za pripravo individualne parenteralne in citostatične terapije.
Izdelujejo kar 40 odstotkov vseh oblik zdravil, ki jih poznamo, je povedala vodja galenskega laboratorija Simona Mitrovič. Nekatera je treba izdelovati v sterilnem prostoru. »Operacijska dvorana ni najbolj čist prostor: to so prostori, kjer izdelujemo sterilna zdravila. V teh prostorih mikroorganizmov ni, z ukrepi, kot so zaščitna obleka, način vstopanja v prostor, čiščenja in kontrola parametrov, pa preprečujemo, da bi zaposleni mikroorganizme vanje prinesli,« je razložila Mitrovičeva.
V galenskem laboratoriju med drugim izdelujejo več kot 200 infuzijskih raztopin. Da na oddelkih pri njihovi uporabi ne nastanejo napake, raztopine opremijo z nalepkami različnih barv; kalijev fosfat, na primer, ki lahko ustavi srce, je označen z zelo opazno rumeno in črno barvo. Medicinske sestre tudi izobražujejo, katere podatke lahko preberejo na nalepkah na raztopinah in na kaj vse morajo biti pozorne, da raztopin pomotoma ne zamenjajo.
Pripravljajo tudi protibolečinske mešanice za paliativno oskrbo, pripravke za oči, na primer raztopino iz kokaina. Proizvajajo tudi mazila, kot so kozmetične vitaminske kreme, kreme za preležanine, za nego pacientov... Tako so lani naredili za 70.000 lončkov oziroma 18 ton mazil. Ta ne vsebujejo konzervansov, da uporabniki nimajo alergičnih reakcij. Izdelujejo tudi pripravke v obliki praškov, na leto naredijo tudi 5000 sirupov in drugih pripravkov za otroke. Za otroke s pljučno hipertenzijo, na primer, pripravljajo prašek iz viagre. Ta se pri odraslih pacientih uporablja za drugi namen, a v kliničnih študijah so ugotovili, da lahko s to učinkovino zdravijo tudi otroke, je pojasnila Čufarjeva. V galenskem laboratoriju izdelujejo tudi svečke za rektalno uporabo, »za kar morate imeti roko«, je Mitrovičeva pohvalila spretnost sodelavk na tem delovišču.
Popolno parenteralno terapijo potrebujejo pacienti, ki jim prebavila ne delujejo in morajo vsa hranila dobiti v žilo. Terapijo pripravljajo za potrebe vsakega pacienta posebej v sodelovanju z zdravstvenimi delavci na oddelku, kjer se pacient zdravi. Ti izračunajo energetske potrebe pacienta, torej koliko potrebuje ogljikovih hidratov, beljakovin, aminokislin, elektrolitov in tako dalje, v lekarni pa v posebni sterilni komori zdravila pripravijo. Včasih tem pripravkom dodajo tudi zdravila.
Individualno, torej za konkretnega pacienta, pripravljajo tudi citostatično terapijo.
Kontrola in analiza
Vsi izdelki, ki jih serijsko izdelujejo, gredo, preden jih pošljejo v uporabo, v nekajtedensko karanteno, dokler oddelek za kontrolo in analizo ne opravi vseh preiskav. Preverijo njihovo sterilnost in apirogenost, to je morebitno prisotnost bakterij in ostankov bakterij, ki lahko povzročijo pri pacientih vnetje ali vročinska stanja. Naknadne analize ne morejo opravljati za izdelke, ki jih pripravljajo za posamične paciente, zato morajo pri teh poskrbeti, da je izdelava brez napak.
Oddelek za kontrolo in analizo je vzpostavil tudi elektronski sistem nadzora nad vsemi hladilniki, ki so v lekarni, saj je mnoga zdravila treba hraniti na hladnem. Zato morajo v njih neprekinjeno meriti temperaturo oziroma njeno odstopanje, je povedala Mateja Tršan, vodja tega oddelka. Če bi se pripetil izpad elektrike, pošljejo proizvajalcu zdravila podatke o kumulativno sprejeti toploti v hladilniku, ki je bila presežena, in proizvajalec sporoči, ali je zdravilo še uporabno. Nekatera zdravila, na primer citostatiki in cepiva, so zelo občutljiva za temperaturo, čeprav jim bolj kot dvig temperature škodi padec temperature pod nič stopinj Celzija.
Skrb za varnost pacientov
Mednarodni standard za akreditacijo bolnišnice, ki ga UKC Ljubljana skuša dobiti, zahteva, da vse napake, ki se vendarle pripetijo, sistematično spremljajo in uvedejo ukrepe, ki napake preprečujejo. To je ena ključnih stvari za zagotavljanje varnosti in preprečevanje škode za paciente, je povedala Čufarjeva. Čeprav so bolnišnica lekarna, se skušajo čim bolj približati pacientom. Tako se poskušajo povezati z javno lekarniško službo, čemur pravijo »brezšivna skrb«, da pacienta po odpustu iz bolnišnice oskrbijo z zdravili in ta ni prepuščen samemu sebi. »Tukaj je še veliko možnosti za izboljšanje,« ugotavlja Andreja Čufar.