»Kako pripeka!« je bilo te dni slišati sprehajalce v središču Ljubljane, ki so iskali senco in osvežilno pijačo. V neposredni bližini pa so v hrupu, prahu, sopari in pasji vročini že več ur delali gradbeni delavci. Ukrepi delodajalcev za zaščito fizičnih delavcev v tako ekstremnih vremenskih razmerah so marsikdaj premalo učinkoviti, a na Kliničnem inštitutu za medicino dela in na Inšpektoratu RS za delo opažajo, da delavci svojo stisko ob temperaturnih obremenitvah le še redko prijavijo.
Vročini so v poletnih mesecih najbolj izpostavljeni delavci, ki delajo na prostem, kot so na primer delavci v gradbeništvu, kmetijstvu, pri popravilu cest, železnic itd.
»Pri delavcih, ki opravljajo težko fizično delo, je poleg vpliva zunanje temperature pomembno tudi nastajanje toplote z mišičnim delom,« sta poudarili prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, in njena sodelavka doc. Alenka Franko.
Kot izjemno nevarno sta opredelili tudi vožnjo osebnih avtomobilov ali tovornjakov, ki nimajo ustreznega hlajenja. Ker vročina zmanjšuje zbranost, povečuje razdražljivost in podaljšuje odzivni čas, so tako hitro izpolnjeni pogoji za pogostejše nezgode med vožnjo in na delovnem mestu.
V eni uri lahko izgubimo tudi do liter tekočine
Po mnenju predstavnic inštituta je pomembno, da so zaposleni, ki delajo v vročem okolju, seznanjeni z nevarnostmi, ki jih prinaša vročina, in da vedo, kako ukrepati. Priporočila sta strnili v dolg seznam. Na prvem mestu sta omenili nadomeščanje izgubljene tekočine. Pri visokih temperaturah namreč lahko v eni uri izgubimo tudi do liter tekočine, kar pomeni, da moramo spiti 1,5 litra tekočine, najbolje vode, lahko tudi čaja ali katere druge nesladkane pijače. Piti je treba ves dan ne glede na žejo, opozarjata.
Treba si je privoščiti dovolj spanja, saj nas delo v vročem okolju bolj utruja kot običajno. Delovna obleka naj bo primerna, in sicer naj bo lahka, ohlapna, iz naravnih materialov, nujna je uporaba lahkega pokrivala, ki zaščiti tudi teme, če gre za delo na prostem. Pomemben je tudi ukrep spremembe organizacije dela.
»Če je le mogoče, naj se delavnik premakne v zgodnje jutranje ure, ko je temperatura zraka še prijetna, manj primeren je pomik v pozne večerne ure, ker visoka temperatura vztraja dlje. V obzir pride tudi deljen urnik, vendar je to odvisno od dela, ki ga delavec opravlja, organizacije dela ter prožnosti in razumevanja delodajalca,« sta realno ocenili strokovnjakinji medicine dela.
Inšpektorat priporoča, ne obvezuje
Zakon o varnosti in zdravju pri delu je tista pravna podlaga, na osnovi katere so delodajalci dolžni zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. Delodajalec lahko v ta namen uporabi začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur (to je več kot 28 stopinj Celzija), so povedali na Inšpektoratu RS za delo, ki deluje pod okriljem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Vršilka dolžnosti glavne inšpektorice za delo Nataša Trček je med začasne ukrepe nanizala prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejše in daljše odmore med delovnim časom, ponudbo ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela, kot skrajni ukrep pa tudi prekinitev delovnega procesa. Še učinkovitejši so dolgoročnejši tehnični ukrepi v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav. »Za katere ukrepe se bo delodajalec odločil, je njegova odločitev,« je Trčkova poudarila pravno neobvezujoča priporočila inšpektorata.
Delavci ne izrabljajo možnosti prijav
Pri reševanju problematike imajo pomembno vlogo tudi delavci in predstavniki delavcev. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma zahteva inšpekcijski nadzor, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Kot je povedala Trčkova, pa prijav skorajda ne prejemajo. »Letošnje poletje smo do zdaj prejeli le eno, pa še ta se je nanašala na ravnanje z živalmi ob visokih temperaturah,« je povedala. Nekaj več dela imajo inšpektorji z odgovori na vprašanja, kako razbremeniti tako imenovana vroča delovna mesta, to je pekarne, kuhinje, železarne, steklarne, kjer so vse leto v uporabi peči. Tudi na Klinični inštitut za medicino dela se letos delavci ne pritožujejo. »Prejšnja leta so se delavci še pritoževali ali prosili za nasvet, tudi posamezni sindikati, sedaj tega ni več,« je presenetila prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
Za kronične bolnike je vročina lahko tudi usodna
Občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih prek meje 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa je lahko tvegano za nekatere kronične bolnike. Peter Otorepec, dr. med., z Inštituta za varovanje zdravja RS, je naštel najbolj ogrožene skupine: »Srčno-žilni bolniki morajo delati v ugodnih mikroklimatskih razmerah, kajti toplotna obremenitev je zanje lahko zelo nevarna. Delo na vročini je kontraindikacija tudi za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, z boleznimi ledvic, ki težko odvajajo vodo, in za nevrološke bolnike, ki se težje potijo. Vsem tem zdravniki odsvetujejo delo na vročini,« je bil jasen predstavnik Inštituta za varovanje zdravja RS, kjer se s problematiko visokih temperatur na delovnem mestu ukvarjajo, kot so dejali, bolj v teoriji, primere iz prakse – ki jih je neverjetno malo – pa prevzemajo inšpektorji in specialisti medicine dela.
