Kot dodaja direktor trebanjske občinske uprave Janez Pirc, je občina predlagala, da bi sama zgradila vsaj pločnik na odseku pod podvozom, vendar soglasja države ni dobila, češ da ima država v načrtu rekonstruirati celotno cesto, takrat pa bi prišel na vrsto tudi pločnik.
Gradbinci propadli, poškodovane ceste ostale
Cesta skozi Dolenjo Nemško vas in Gorenje Ponikve je le ena izmed mnogih cest v trebanjski občini, tudi ceste skozi mesto, ki jih ima na vesti država. Sanacija poškodovanih cest je bila namreč del pogodbe ob izgradnji avtoceste mimo Trebnjega. A vzrok za to, da ceste tudi tri leta po odprtju avtocestnega odseka mimo Trebnjega še danes niso sanirane, ni le denar, Trebanjci so tudi neke vrste »kolateralna škoda« zaradi propada velikih gradbincev, ki so gradili dolenjsko avtocesto, denimo SCT in Primorje. Lani so dogovori o sanaciji potekali s podjetjem CPL, ki pa je prav tako propadlo, pravi Pirc. »Zdaj upamo na Gradis skupino G, ki je pred dvema mesecema že pogledala odseke, potrebne obnove, a po zadnjih informacijah je težava v tem, da ne dobijo bančne garancije.«
Na Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC) so pojasnili, da je za izvedbo sanacije vozišč po izgradnji avtocestnega odseka Pluska–Ponikve Družba za avtoceste pred letošnjih poletjem uskladila obseg potrebnih sanacijskih ukrepov tako z DRSC kot z občinama Trebnje in Šentrupert. Podpisan je bil tudi aneks z izvajalcem sanacijskih del, kdaj naj bi se dela začela, pa nismo izvedeli.
Na poškodovane ceste so že med samo gradnjo avtoceste glasno opozarjali krajani in Društvo za razvoj občine Trebnje. Leta 2010 je župan Alojzij Kastelic še verjel v zagotovilo o sanaciji cest, danes pa je po njegovem mnenju situacija prišla že tako daleč, da občina razmišlja tudi o »uporabi pravnih sredstev«, če DRSC takoj ne pristopi k sanaciji.
Z nadvoza padel omet na avto
Nerešena ostaja ureditev državne ceste H1 mimo Trebnjega. Kot opozarja Pirc, je na posameznih delih še vedno dvojna neprekinjena črta, torej ne smeš prehiteti niti traktorja, čeprav je dovoljena hitrost 90 kilometrov na uro. »Vozišče je ponekod tudi močno poškodovano, dodaten problem pa so nadvozi. Ti so bili zgrajeni takrat kot hitra cesta, torej v 50. letih prejšnjega stoletja, in so močno dotrajani.«
Glede nadvoza v Belšinji vasi je na sodišču vložena celo tožba, ker je omet padel na vozilo in ga poškodoval. Nadvoz je trenutno zaradi inšpekcijske odločbe zaprt za promet, občina in država, ki sta toženi stranki, pa si stojita na nasprotnih bregovih glede odgovornosti. Študija o umirjanju prometa na H1 je bila sicer po naročilu DRSC izdelana že leta 2006, predvideva pa rušenje nadvozov in izgradnjo nivojskih križišč ali krožišč, pločnika in kolesarske steze. A kot dodajajo na DRSC, so nadaljnje aktivnosti odvisne od razpoložljivih finančnih sredstev v proračunu RS za naslednja leta.
