Delničarji se niso strinjali z dokapitalizacijo
Sodišče je predlog sprejelo in za stečajnega upravitelja imenovalo Roka Sodina. Upniki lahko terjatve prijavijo do drugega oktobra. Klančniku so že pred leti mnogi očitali, da »meša meglo«, vendar jim je vedno odgovarjal, da morajo biti tisti, ki želijo uspeti, drzni. Kot se je pozneje izkazalo, je bil preveč drzen in je slabo gospodaril z denarjem. Predlani je bil na celjskem sodišču pravnomočno obsojen na osem mesecev pogojne zaporne kazni zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic. Kazen si je prislužil, ker je denar Regionalne razvojne agencije, ki je bil namenjen za naložbe, posojal prijateljem. Lastniški delež v družbi Tehnopolis ima tudi Emo Orodjarna, ki je v večinski lasti ministra za gospodarstvo Stanka Stepišnika. Ta je še lani upal, da bodo z novo direktorico in okrepljeno strokovno ekipo Tehnopolis vendarle rešili. Družba je namreč kapitalsko povezana tudi z Regijsko razvojno agencijo in Razvojnim, inovacijskim in tehnološkim središčem.
Že dva meseca brez plač
Zelo slabo kaže tudi Klasju Celje, kjer 150 zaposlenih že dva meseca ni dobilo plač. Sodišče je uvedlo postopek prisilne poravnave, s katerim naj bi se poskušali rešiti pred stečajem, ki je po mnenju mnogih neizogiben. Tudi v celjski območni enoti Zveze svobodnih sindikatov so prepričani, da je vodstvo podjetja predlagalo prisilno poravnavo zgolj zato, da si je še »kupilo nekaj časa«.
Znano je, da so pred dvema mesecema kriminalisti zaradi suma gospodarskega kriminala opravili hišno preiskavo tako pri direktorici Klasja Celje Dragici Murko kot tudi pri večinskem lastniku Tomažu Ročniku. Ko je Murkova predlagala prisilno poravnavo, je za slabe razmere v podjetju okrivila gospodarsko krizo in slabšo kupno moč. Podjetje ima kar 14 milijonov dolgov. Največ je dolžno Probanki, NLB, Energetiki Celje in Mercatorju. Sicer pa Murkova vidi rešitev v tem, da bi upniki podjetju odpisali kar polovico navadnih terjatev. Če bi se to zgodilo, bi po njenih besedah Klasje zmoglo dolg odplačati v štirih letih. Delavci so na robu obupa. Ker niso dobili regresa in dveh plač, si za golo preživetje že sposojajo denar, tisti, ki se na delo vozijo iz oddaljenih krajev, pa nimajo denarja niti za potne stroške in edino rešitev vidijo v stečaju. gm