In to je zgodba o Kakaju, velikem brazilskem igralcu, ki je v Real pristopil istega leta kot Ronaldo, a je doživel povsem drugo usodo. Medtem ko je Ronaldo postal megazvezdnik in je igral sleherno tekmo, je Kaka – deloma tudi zaradi domala enoletne odsotnosti zaradi poškodbe – zamrl. Malodane izginil. Sem ter tja ga je Mourinho dal v igro, pa še to nemalokrat ne takrat, ko so bili na terenu tudi vsi drugi Realovi prvokategorniki. Predvsem pa Kaka pri Mourinhu ni dobil priložnosti, da bi ekipa začela igro razvijati okoli njega. Čeprav je v prejšnjem klubu, torej Milanu, bil motor in glava dogajanja.

Nekaj časa je še dobival priložnost v brazilski reprezentanci, zadnje čase pa tudi tega ne več. Človek je poniknil. Eno od pojasnil je, da namenoma. Zato da ne bi zasenčil vzpona Ronalda, ki so ga v Madridu vendarle kupili za slabih sto milijonov evrov, Brazilca pa vendar samo za 70 milijonov, in so si predvsem iz Ronalda prizadevali narediti prvo ime. Kot vemo, se zgodba rezultatsko ni izšla. Realov izkupiček zadnjih let je boren.

A Real je letos končno kupil pametnega trenerja, Carla Ancelotija, nekdanjega vrhunskega nogometaša Rome in Milana. Človeka, ki je naslove osvajal kot igralec in kot trener. In bil Kakaju trener že v Milanu. Ena prvih potez Ancelotija je bil dogovor s Kakajem, da ostane v Realu. Ne glede na to, kakšne simpatije do madridskega kluba človek neguje, se da pričakovati, da bo Real letos končno nekaj naredil. Kajti na klopi imajo človeka, ki ceremonial, to večno rojalistično slabost kraljevega kluba, podreja igri. Pri Mourinhu je bilo prej obrnjeno.