Protesti so med drugim potekali v New Yorku, v Chicagu, Philadelphii, Washingtonu, Los Angelesu, San Franciscu, Bostonu, Detroitu, Baltimoru, Miamiju in predmestju Orlanda Sanford, kjer je Zimmerman februarja lani ustrelil Martina, ki se je vračal domov iz trgovine na očetov dom.
"Prišla sem zato, ker mislim, da nihče ne sme ubiti otroka v Ameriki in se izogniti kazni. Zimmerman ne bi smel zalezovati in potem ubiti nedolžnega otroka," je dejala 28-letna Viola Benson, ki se je udeležila protesta na newyorškem Union Squareu.
Več tisoč ljudi je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v New Yorku nosilo transparente proti rasizmu in proti Zimmermanu ter zahtevalo pravico.
Nacionalno združenje za napredek temnopoltih (NAACP), ki je največja organizacija temnopoltih Američanov v ZDA, je poslalo prošnjo na zvezno pravosodno ministrstvo, naj se sprožil preiskava in vloži obtožnica proti Zimmermanu zaradi kršenja državljanskih pravic Martinu ali zaradi zločina iz sovraštva.
Ameriški pravni analitiki menijo, da pravosodno ministrstvo zaradi pritiska javnosti lahko sproži preiskavo, vendar ni verjetno, da bi bil Zimmerman ponovno obtožen. Umor je v pristojnosti držav in porota je povedala svoje, kar je v sporočilu za javnost poudaril tudi predsednik ZDA Barack Obama, ki je dejal, da je bila Martinova smrt tragedija za vso Ameriko.
"Zavedam se, da je primer vzbudil močna čustva in, da bo odločitev porote vzbudila še močnejša čustva. Vendar pa smo država zakonov in porota je povedala svoje," je sporočil Obama in pozval k mirnim odzivom na odločitev.
Tudi Bensonova je v New Yorku priznala, da je problem floridski zakon, ki omogoča uporabo smrtonosne sile ne le v primeru, če je človek dejansko ogrožen, ampak tudi v primeru, če se le počuti ogroženega. Zaradi tega zakona se porota, ki je dobila tudi ustrezna navodila od sodnice Debre Nelson, ni mogla odločiti drugače.
Trije tedni sodnega procesa so namreč prinesli dovolj nasprotujočih si pričevanj in ob pomanjkanju očividcev ter pričanja pokojnega Martina, je bila na voljo le različica dogodkov iz ust Zimmermana. Ta je trdil, da ga je najstnik, ki mu je sledil, napadel in ga pretepal, zato je potegnil pištolo in ga ustrelil.
Policija in tožilstvo sta mu takoj po dogodku verjela na besedo in zaradi zakona, kakršen je, ni bil aretiran. Aretirali so ga šele 44 dni kasneje po številnih demonstracijah po ZDA. Vmešal se je tudi predsednik Obama, ki je dejal, da bi njegov sin, če bi ga imel, izgledal kot Martin. Tožilstvo je ponovno pristopilo k primeru in vložilo obtožnico.
Čeprav so bili nedeljski protesti daleč od nemirov, ki so izbruhnili leta 1992 po oprostitvi policistov zaradi pretepanja temnopoltega Rodneyja Kinga, pa življenje za Zimmermana kljub oprostilni sodbi ne bo več nikoli enako kot pred februarjem lani.
Četudi zvezno pravosodno ministrstvo ne bi ukrepalo, ga lahko civilno tožita starša ubitega Martina. Poleg tega je prejel veliko groženj in naj bi se brez telesnih stražarjev le težko sam pojavljal v javnosti.
