Uporaba proračunskih sredstev, namenjenih poslancem in poslanskim skupinam za najemanje strokovne pomoči, je izpostavljena realnim tveganjem korupcije, navzkrižja interesov in prikritega financiranja političnih strank oziroma povezanih oseb, je v lanskem načelnem mnenju opozorila protikorupcijska komisija (KPK). Obstoječa ureditev, predvsem pa praksa posameznih poslancev in poslanskih skupin po njenih navedbah namreč ne omogoča zadostne transparentnosti in preverljivosti oziroma sledljivosti upravičenosti porabe omenjenih javnih sredstev. Da manjka predpis, ki bi natančno definiral porabo tega denarja, že dolgo opozarja tudi računsko sodišče.

Za dodatno strokovno pomoč letos 2,28 milijona evrov

Poslanskim skupinam pripadajo za dodatno strokovno pomoč (torej bodisi za zaposlovanje javnih uslužbencev za določen čas bodisi za pogodbeno delo) na posameznega poslanca sredstva v višini plače podsekretarja v 41. plačnem razredu. To pomeni, da lahko največja poslanska skupina Pozitivna Slovenija v ta namen letos porabi 685.000 evrov, najmanjša poslanska skupina Nova Slovenija pa dobrih 100 tisočakov. Tako je za dodatno strokovno pomoč v proračunu DZ letos namenjenih 2,28 milijona evrov.

Čeprav pogodbe z zunanjimi svetovalci podpiše generalni sekretar parlamenta, je odločanje o tem, koliko in kateri zunanji sodelavci bodo angažirani, izključno v rokah poslanskih skupin. Podatki o dosedanji porabi teh sredstev kažejo, da posamezne stranke najemajo predvsem storitve svojih članov oziroma podjetij in inštitutov v njihovi lasti.

Prejemnik največ davkoplačevalskega denarja, namenjenega za strokovno pomoč poslanskim skupinam, je bil v minulih letih Inštitut Jožeta Pučnika, ki so ga ustanovili pomembni člani SDS in ki je tudi svetoval poslancem te stranke. Iz podatkov Supervizorja o izdatkih javnih institucij je razvidno, da je državni zbor Inštitutu Jožeta Pučnika od konca leta 2006 do danes nakazal okoli 480.000 evrov.

Turk se je na inštitut spomnil na svoj zadnji dan

V letošnjem letu so bile za svetovanje omenjenega inštituta poslanski skupini SDS sklenjene že tri pogodbe v skupni vrednosti dobrih 14.000 evrov. Poslancem največje opozicijske stranke je strokovno pomagal pri pripravi pisne zahteve za oceno ustavnosti zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pri analizi dosedanjih predlogov za spremembo volilnega sistema in njihovih učinkov ter v zvezi z večletnim finančnim okvirjem EU – izzivi in priložnosti za Slovenijo v finančni perspektivi 2014–2020. Po podatkih DZ se je inštitutu svetovanje poslancem SDS najbolj splačalo leta 2007, ko je prejel dobrih 140.000 evrov davkoplačevalskega denarja. 30 tisočakov manj je zaslužil leto pozneje. Leta 2009 je prejel dobrih 70.000 evrov, leta 2010 pa je inštitut poslance SDS strokovno usposabljal za slabih 95 tisočakov.

Da Inštitut Jožeta Pučnika očitno vse od ustanovitve sredi leta 2006 pa do danes pomagajo držati pri življenju slovenski demokrati, kažejo podatki o njegovih celotnih prihodkih v tem obdobju. Nakazila državnega zbora namreč predstavljajo več kot tri četrtine od skupno 638.000 evrov, ki jih je inštitut ustvaril v zadnjih šestih letih. Med javnimi institucijami, ki so poslovale z njim, je z enkratnim nakazilom v višini zgolj 5520 evrov na drugem mestu Mestna občina Ljubljana, tretji pa je urad vlade za komuniciranje z enkratnim zneskom štiri tisoč evrov. K tržnim je sicer treba prišteti še druge prihodke, kot so dotacije in subvencije. Ti so začeli pritekati v letu 2009, do konca lanskega leta pa se jih je nabralo za več kot 215.000 evrov, največ leta 2011. Spomnimo pa, da je nekdanji pristojni minister Žiga Turk celo na svoj zadnji delovni dan izdal sklep o posebnem financiranju letošnjih Pučnikovih dni in inštitutu odobril 19.870 evrov sponzorskih sredstev.

Zorn in Brejc lani izstopila iz lastništva

Ustanovitelji inštituta so bili nekdanji podpredsednik SDS in evropski poslanec Miha Brejc, nekdanji poslanec te stranke Aleksander Zorn ter dolgoletna Pučnikova in Janševa strankarska sopotnica Vera Ban. Vendar sta prva dva lani iz lastništva izstopila. Kot je tedaj dejal Brejc, so inštitut ustanovili zato, da bi širil demokratično kulturo, ne pa da bi bil trobilo. Direktorica inštituta je trenutno Mateja Jančar, sicer hči pisatelja Draga Jančarja, svetu inštituta pa predseduje Bernard Brščič, ki je bil v času druge vlade Janeza Janše njegov državni sekretar. Poleg njega in Banove so člani sveta še dekan fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj, pisatelj Drago Jančar, dekan novogoriške fakultete za uporabne družbene študije Matej Makarovič, nekdanja veleposlanika v Zagrebu in Parizu Milan Orožen Adamič in Janez Šumrada, evropski poslanec in podpredsednik SDS Milan Zver, minister za kulturo v prvi Janševi vladi Vasko Simoniti in Gorazd Pučnik, sin Jožeta Pučnika. Sedež inštituta je od leta 2009 na Hribarjevem nabrežju v Ljubljani, stavba pa je v lasti društva Slovenska matica.