Nista sicer tako lepa kot športnik (čeprav vseeno privabljata poglede) in tudi ne tako hitra, a lahko za volanom ali ob njem pozabite na težave s hrbtenico. Testneža imata namreč podvozje in posledično sedeže nasajene visoko, kar prevedeno pomeni, da se vam ob vstopu v potniško kabino ni treba sklanjati. Morebiti se bodo mladi ob tem nasmihali, že čez nekaj let pa bodo visok položaj za volanom še kako cenili. A ni zgolj hrbtenica tista, ki v naših francozih prede od zadovoljstva, saj imamo svet (beri: promet) pred sabo kot na dlani, preglednost pa je tudi zavoljo velikih steklenih površin podobna, kot jo imajo najboljši košarkarski organizatorji igre.

V 2008 in capturju smo videli navihana otroka, v družbi katerih ni nikoli dolgčas, saj vedno postrežeta z nečim nepričakovanim, kot da skrivata asa v rokavu. Z dolžinsko mero okoli 4,1 metra (peugeot 6 in renault 2 centimetra več) sta vse prej kot velikana, a prostor, ki ga ponujata, je pritiklina številke ali dveh večjih štirikolesnikov. Ne gre za iluzijo, pod katero bi se podpisal sloviti David Copperfield, temveč prefriganost razvojnikov, ki so medosno razdaljo raztegnili na 2,54 in 2,62 metra, višinsko mero pa ukrojili na približno 1,57 metra. Najbolje dva potnika na zadnji klopi zato prostorskih težav za glavo ne bosta poznala, s pomočjo trika, imenovanega vzdolžno pomična zadnja klop, je pri capturju mogoče prilagajati prostor za kolena in prtljažno luknjo, pri 2008 pa smo kljub fiksni klopi zadaj presenetljivo udobno sedeli. Če k temu prištejemo še razkošno odmerjene prtljažne litre – z osnovnimi 360 in ob podrti klopi 1172 pri peugeotu ter osnovnimi 377–455 in ob podprti klopi 1235 pri renaultu – je razlogov, da se iz malčka hitro prelevita v prostorneža z družinsko uporabnostjo, več kot dovolj.

Na cesti boste prepoznavni, sploh pri capturju, ki ponuja dvobarvno karoserijo – ta je pri opremi dynamique že serijska. Tudi pri 2008 lahko zunanji videz popestrite, saj so na voljo številne, pastelno obarvane nalepke. Je pa nekaj posebnega renault tudi zavoljo sedežnih prevlek, ki jih je mogoče sneti in oprati, ter velikega in uporabnega predala pred sovoznikom. Testneža sta sicer ponujala najvišji stopnji opreme, zato so bile vse varnostne (zračne blazine in zavese, ABS, ESP...) in udobnostne pritikline (samodejna klimatska naprava, tempomat, potovalni računalnik, bluetooth...) že del serijske opreme, 2008 je imel 16-palčna, captur pa 17-palčna platišča, ki so za doplačilo 100 evrov sijala v kombinaciji sive in črne barve.

Če v njiju ne vidite tudi mestnega okretneža, priznavamo: tudi tej vlogi bosta zlahka kos! Kot so raznolikosti filmskih vlog najboljši hollywoodski igralci. Za to, da je mesto tudi okolje, v katerem se gospod ali gospa za volanom znajde, poskrbi parkirna pomoč. Ta je v obliki parkirnih senzorjev pri peugeotu serijska, a je smiselno doplačati 305 evrov za cenovno dostopen sistem samodejnega parkiranja, kombinacija parkirnih senzorjev in kamere pri capturju pa stane 700 evrov.

Skozi njuna pljuča se je pretakala črna kri. Dizel v peugeotu je imel prostornino 1,6 litra in 115 konjičkov, edini dizel, ki je na voljo v capturju, pa 1,5 litra in 90 konjev. Razlika v mestni vožnji skorajda ni opazna, ko pa zapeljete na avtocesto, je kar precejšnja, kar se močno pozna pri maksimalnih zmogljivostih (188:171 km/h najvišje hitrosti, 10,4:13,1 sekunde pospeška do stotice). In kar je zanimivo: močnejši 2008 nam je spil manj goriva (5,5:5,8 l), zavoljo prostornejše posode za gorivo (50:45 l) pa je bil tudi njegov doseg z enim polnjenjem večji – 910:780 kilometrov. Ne eden ne drugi ne premoreta štirikolesnega pogona, je pa vozniku 2008 v pomoč sistem grip control, ki izboljša oprijem prednjih koles glede na vrsto podlage.

P. S. Druženje je minilo pričakovano udobno in predvsem brez težav s križem. Vredno razmisleka.