Nekoč je bila rezervirana le za Američane ali vozila najvišjega cenovnega razreda, danes pa je del serijske opreme, brez katere se skorajda ne proda več avtomobila. Kako bi se tudi ga, sprememba podnebja tudi na sončni strani Alp pomeni, da poletja niso več vroča, a suha, pač pa vedno bolj vlažna in zato toliko bolj »ubijajoča«. Idealno za klimatsko napravo. Kot otrok sem seveda s staršema vsako poletje romal nekam na hrvaško obalo, če se je le dalo v Dalmacijo. Ker je tam boljši zrak in še boljša voda. Dobro, a to je pomenilo nekaj ur trpljenja v pregretem avtomobilu, ki seveda ni imel klimatske naprave. Dobri stari Volkswagnov hrošč ni imel niti ventilatorja, kaj šele klimo. In sem veselo presedel kar nekaj kilometrov in ur vožnje po razbeljenem asfaltu, po cestah, ki niso bile tako udobne kot recimo današnje avtoceste. Brez ustreznega prezračevanja vozila in z motorjem, nekaj deset centimetrov za zadnjico. Glasen, vroč, neznosen.
Danes je vse drugače, pravijo. In res je, brez klimatske naprave se avtomobil skoraj ne more prodati, ustrezno vzdrževana in pravilno uporabljena klima pa je pravi blagoslov za potnike in voznika. A spet smo tam, kjer se vedno znajdemo: vso to udobje in samoumevnost ima svojo ceno. Ta se ne meri v evrih, pač pa v zdravi pameti. Preveč ohlajena notranjost vozila, napačno usmerjen tok hladnega zraka in že se smrka, kiha ter hodi okoli zdravnikov s prehladi, anginami ali vnetimi očmi. Zato pamet v roke, klima je dobra, če jo znate pravilno uporabljati. In jo tudi primerno vzdržujete, sicer ne bo delovala tako, kot mora, in od nje ne boste imeli nič. Le težave.
