Poročali smo že, da novela zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) s ponovno uvedbo dveh olajšav odpravlja škodljive posledice, ki jih ima na to socialno šibko skupino nova davčna zakonodaja. Vendar pa v Odprti zbornici za sodobno umetnost ugotavljajo, da se korekcija negativnih zakonodajnih učinkov s tem konča. S svojimi ugotovitvami in pripombami so seznanili ministra za kulturo.

Poslabšanje pogojev za starejše

V Odprti zbornici predvsem ne podpirajo usklajevanja ZUJIK z novo pokojninsko zakonodajo. Negativen učinek na starejše samozaposlene ima denimo sprememba 83. člena, ki prinaša ukinitev pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje, ko samozaposleni dopolni starostno mejo za upokojitev, medtem ko je doslej pravica trajala do dejanske upokojitve.

»Večina samozaposlenih v kulturi je visoko izobraženih, kar pomeni, da so delovno dobo nastopili v obdobju med svojim 25. in 30. letom. Zato ob izpolnitvi starostnih pogojev za upokojitev ne bodo dosegli polne delovne dobe in posledično bo njihova pokojnina še nižja od že tako nizke, ki bi jo prejeli ob upokojitvi po doseženi polni delovni dobi,« argumentirajo pri Odprti zbornici.

Več priznavalnin in prispevkov

Ministrstvo kot rešitev omenja republiško priznavalnino, vendar pa je število samozaposlenih v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje precej večje od števila prejemnikov priznavalnin. Število samozaposlenih se giblje okoli 2500, medtem ko je upravičencev do priznavalnine 140. Za nameček je slednja posameznikom podeljena na podlagi prejetih nagrad, ob čemer samozaposleni že več let opozarjajo na neenakovredno stanje pri nagrajevanju, ki ga mnoga področja sploh ne poznajo.

Zato v Odprti zbornici menijo, da bi bila rešitev, ki jo predlaga ministrstvo, smiselna le, če bi se predvideno število republiških priznavalnin znatno povečalo in bi se spremenili tudi zakonski pogoji za upravičenost do nje. »Ni realno pričakovati, da si bodo starejši samozaposleni po doseženi starostni meji za upokojitev in po prekinitvi pravice do plačila prispevkov zmogli sami plačevati prispevke tistih nekaj let, ki jim še zmanjkajo do polne delovne dobe. To pomeni, da se nam v naslednjih letih obeta drastično povečanje vrhunskih ustvarjalcev, ki so večino svojega življenja posvetili aktivnemu delovanju za javno dobro, a bodo zadnja leta svojega življenja obsojeni na životarjenje v revščini in pomanjkanju ob nekaj sto evrih pokojnine,« se bojijo v Odprti zbornici.

Predlagajo tudi ukrep za ustvarjalce, za katerimi je daljša kvalitetna kariera. Ker so prispevki, ki jih plačuje ministrstvo, zelo nizki (obračunani so za vse enako, in sicer po drugi najnižji zavarovalni osnovi), predlagajo višja izplačila prispevkov ustvarjalcem z dolgotrajnejšim statusom.

Preverjanje vsakih pet let

Samozaposleni morajo pravico do plačila prispevkov obnoviti vsaka tri leta z izkazom izjemnega prispevka slovenski kulturi v preteklih treh letih. V Odprti zbornici predlagajo, da se to obdobje dvigne s treh na pet let.

»Taka rešitev je v preteklosti že obstajala in je do samozaposlenih precej bolj prijazna. Glede na naravo dela sodobnih ustvarjalcev in nekaterih specifičnih poklicev, ki delajo pri različnih projektih, kateri trajajo po več let, lahko šele v petletnem obdobju preverjanja realno predstavijo rezultate in obseg svojega dela.« Dodajajo, da je petletno obdobje preverjanja bolj smiselno tudi glede na vrednotenje v aktualni uredbi o samozaposlenih, hkrati pa pomeni manj dela za strokovne komisije in nižje administrativne stroške ministrstva.

Razstavnine še pod vprašajem

Problem neplačevanja razstavnin umetnikom s strani javnih zavodov na ministrstvu dobro poznajo, a vendar v noveli zakona manjka potreben ukrep. Že v začetku leta so društva s področja kulture s predstavniki ministrstva obravnavala pobudo za pravično plačevanje razstavnin, na kateri so uradniki ureditev problema videli prav v posegu v zakonodajo, med drugim v ZUJIK. A zavezo za uvedbo razstavnine kot obveznega stroška razstave v tem trenutku najdemo le v predlogu Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017, ne pa tudi v predlogu novele ZUJIK, opozarjajo v Odprti zbornici. Vsekakor bi imela opredelitev v ZUJIK večjo težo in tudi konkretne posledice, saj gre za zakon, medtem ko je NPK (le) strateški dokument.

V Odprti zbornici pogrešajo tudi obravnavo delavskih pravic samozaposlenih, pri čemer je ena večjih težav neenakopravna možnost do koriščenja bolniškega dopusta v primerjavi z zaposlenimi. Zato ministra pozivajo, da navedene predloge upoštevajo vsaj pri pripravi povsem novega ZUJIK, ki naj bi nastajal do konca leta.