Odhajaš kot popotnik, prepuščajoč se neznanim cestam, ki so te pripeljale do tega križišča. Od tukaj te peljejo neznano kam. Oziraš se po cesti za naprej. Njeni obrisi so temni in hladni. Ozreš se nazaj, na prehojeno pot. V daljavi sije otroštvo, Jesenice, petdeseta, trije bratje, trije svetovi, šestdeseta, osnovna šola, prve filmske izkušnje v Pionirskem domu, Mirjana Borčič, festival amaterskega filma, Beograd, Dušan Makavejev. Potem plamenijo zlata leta na Srednji oblikovni s čudovitimi sošolci, Špela Rojec, Mojca Makuc, Ula Pregelj, Andrej Trobentar, Miha Vipotnik, Jože Domjan, Pavle Učakar, Aleš Sedmak, Milena Gregorčič, Rajc Vidrih, Simon Mlakar in drugi, to so časi Tribune, Ferenta, Šumija, žurov, poletja ljubezni, ustvarjalnih prijateljstev, rimskega zidu. Tu so kitare, sedemdeseta, Jugoslavija, pot na Jutrovo, Afganistan, turban, smeh, odločitev za študij na Akademiji lepih umetnosti v Varšavi. Poljsko oblikovanje je v tistem času vrhunsko. Varšava kulturna prestolnica. Poljska, prijateljstva, Tomaž Kržišnik, Franci Slak in drugi, stanovanje nad ilegalno tiskarno, Solidarnošč, oblikovanje, ilustracije, animirani film, profesorji Janusz Stanny, Stanislaw Poznanski, risanje, tiskanje, plakati in, pozor, tu je že diploma iz animiranega filma, mentor prof. Daniel Szczehura. Hej, postal sem grafični oblikovalec, oblikujem se, torej sem! Konec sedemdesetih povratek v Ljubljano, plakati, veliko plakatov, sitotisk, SOG, Forum, Daily News, Stefan Borota, križarka Potemkin. Ah, spomini se usujejo kakor plaz. Sipaj! Begnagrad, jazz, plakati za gledališča, oprema knjig, ilustracije. Je kdo rekel Mladina? Seveda! Mladina, Boter, ilustrirane naslovnice, pisane, šaljive in provokativne. Stane Dolanc kot Rambo, JBTZ, Roška, izrezana zvezda, vrtiljak se vrti in leta drvijo, drvi Slovenija s tvojim lipovim listom, drvi Dušan Arzenšek, drvi Feniks, filmi, scenografije, Trije prispevki k slovenski blaznosti, Zid, Mitja Milavec, Boris Jurjaševič, Žare Lužnik, Franci Slak, vsi drvimo, celo Butnskala, Eva in člani Društva oblikovalcev Slovenije.
Mirnejši trenutki so za premislek, za majske večere s polno luno, za magične svetove tam zadaj nekje, za omamno ljubezen, Andreja, tihi poletni večeri ob svečah, reka, dišeča drevesa. In potem... rojstvo, Julija, odraščanje, podoživljanje, živo, živahno življenje kipi, živi. In teče naprej kot starševstvo, kot družina, zraven pa celostne podobe, oblikovanje koledarjev, plakatov, zaščitnih znakov, logotipov, knjig, revij, zloženk, embalaž za najrazličnejše institucije, gledališča, podjetja, trgovine, slaščičarne, športna društva. Razstave, ilustracije in animirani filmi se vrstijo. Kot tudi nagrade, zlata ptica, zlati MM, BIO, Metod Badjura, Varšava, Beograd, Lahti, Peczs, Pariz, nagrada Prešernovega sklada. Brat Srečo, Amerika, LA, tja in nazaj.
Hopla, in tu so devetdeseta! Povabilo k profesuri na mladem Oddelku za oblikovanje. Predmet: ilustracija, ilustrare-osvetliti, redna služba, nova družba, spet dragi prijatelj iz Poljske, profesor Tomaž Kržišnik, tvoja bivša sošolka, prijateljica in zaupnica, tajnica Špela Rojec, kolegi profesorji: Nana Lesnika, tvoja bivša profesorica z Oblikovne, Petar Dabac, Stane Bernik, Grega Košak, Peter Skalar, Lucijan Bratuž, Tugo Šušnik, Radovan Jenko, Ranko Novak, Milan Pajk, Sašo Machtig, Marjan Gnamuš, Ljubo Pezdirc, Fabio Smotlak, Janez Smerdelj, kasneje se pridružijo še Edvard Čehovin, Junoš Miklavc, Peter Koštrun, Barbara Prinčič, Petra Černe, Boštjan Botas Kenda, in nenazadnje nenadkriljivi hišnik Polde Bosnar, knjižničarka Zdenka Lampič ter naše drage čistilke. Obveznosti, delo s študenti, vsako leto prihajajo novi, vedoželjni, ukavoljni in radovedni. Navdihujoče delo z mladimi kreativci! Poučevanje, podajanje, razdajanje, izvajanje, prilagajanje, grajenje, nadgrajevanje, diplome, razstave, pregledna samostojna razstava »Blagoglasja« v Moderni galeriji, monografija, ekskurzije, New York, Brno, Trnava, likovne delavnice v Kaverljagu, v dolinici v zaledju Kopra, prelestna poletja, prijetna ustvarjalna druženja, znanstvena ilustracija, ekološko osveščanje, debatni zajtrki, Aleš in Neva Sedmak, gostoljubnost, Vinko-čistokrvni mešanec, uau, življenje je lahko tudi torta.
Vse na P: potovanje v Peru, predstojništvo, peripetije, pisanje programov, polemiziranje, pa oblikovalska delavnica Propaganda, Prohibicija, ki slepi, prijateljstvo z Oliverjem Vodebom, amigo, pravzaprav popolnoma novo tisočletje, pišouka! Ma komajda se je dodobra začelo, pa se že nadaljuje s polno paro. Nova mentorstva, novi diplomanti, novi magisteriji, krasni ustvarjalni mladi ljudje, Tanja Radež, Meta Wraber, Suzi Bricelj, Marija Nabernik, Jasna Merku, Tjaša Žurga, Polona Kosec, Blaž Slapar, Aleksander Brezlan, Jaka Kramberger, Jure Engelsberger in mnogi drugi. Osnovana je nova vsakoletna likovna delavnica Vajkard v lovski koči brez elektrike, a z agregatom, glej ga zlomka, sredi gozdov v Rakovem Škocjanu. Na njej te preimenujejo v »Vrhovnega vepra«, kar se razume kot vrhovni komandant delavnice, oziroma »Broj jedan«. Z obveznim klobukom. V sodelovanju z običajnim veprom Martinom Petričem (oblikovalec in fejstdec).
Vseskozi se udejstvuješ kot likovni urednik in oblikovalec različnih knjig, zbornikov za Mladino, Liberalno akademijo in druge založbe. Oblikuješ vse živo! Oblikuješ celo sendviče za študente na delavnicah! In po šestdesetih letih se, mnogo, mnogo prezgodaj, ponovno znajdeš na življenjskem križišču. Potem, ko si rekel, da si živel v raju.
Naši pogledi te, žal, ne dosegajo več. Odhajaš naprej. Upamo, da se vrneš, da ne odhajaš za zmeraj. Atomi in molekule krožijo. Vrnil se boš kot trava, roža ali drevo... za začetek. Vračal se boš v naše misli in spomine, kjer bo ponovno dovolj prostora za šalo in smeh, za vnete debate, za komentarje, politično nekorektne in uporniške; te že slišim, kako bentiš čez bodoče politične peripetije in si daješ duška nad tem in onim. Morda se prikradeš v sanje ob polni luni, z iskrivimi očmi, z značilnim huronskim smehom kot Jack, s pokroviteljskim lopom čez pleča in povabilom na drink. Morda se srečamo tam, na »drugi strani« v kaki oštariji v gaju oljk. Hej, morda pa tam obstaja kak astralni Kaverljag, ali kaj podobnega! To bi bilo mega! Nekoč bi se lahko dobili tam!
Do takrat pa srečno in varno potuj, dragi prijatelj, psihonaut, duša stara, jadraj s spečimi faraoni, s šamanskimi sanjami, vikingi in oblaki... pa Vinkota pozdravi.