S svojim pisanjem dr. Polona Tratnik ponavlja že večkrat slišane trditve iz negativne kampanje, ki se je pričela lansko pomlad, ko je bila zaradi prekoračitve pooblastil in nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov razrešena tedanja dekanja Fakultete za humanistične študije (UP FHŠ). Ta kampanja se je potem nadaljevala skoraj celo leto z vlaganjem tožb, anonimnih ovadb, z obstrukcijo znanstvenega in pedagoškega dela ter z medijsko podprtimi »konstrukcijami realnosti«. Upati je, da bodo nedavne sodne odločbe, ki so zavrgle očitke te kampanje, delo na UP vrnile v običajne okvire univerzitetnega življenja, ki terja predvsem stabilnost ter mir in ne nepotrebnih pretresov. V tem duhu podajamo naslednje obrazložitve.

I: Univerzitetna avtonomija

Znaten del odprtega pisma dr. Polone Tratnik se ukvarja z vprašanji avtonomije javne univerze. Pri tem pisanju avtorica dvakrat zaide v protislovje: formalno in vsebinsko.

Avtorica namreč zapiše: »Avtonomija univerze pomeni, da se univerza ne uklanja nekim sebi zunanjim interesom in ciljem, na primer aktualnim političnim (…) ciljem.« Na eni strani torej avtorica zatrjuje, da je univerza avtonomna, če/ko se ne uklanja »političnemu«, na drugi strani pa k ukrepanju proti rektorju, tj. članu avtonomne akademske skupnosti, poziva prav predstavnike zakonodajne in izvršne politične oblasti.

Avtorica tudi zatrjuje, da je s strani akademske skupnosti izvoljeni rektor tudi del avtonomije univerze. Res je, volitve rektorja univerze in dekanov fakultet so pomemben del avtonomije. Pri vseh volitvah pa zmaga večina glasov. To dejstvo ima tudi drugo plat, in sicer, da se manjšini volilcev pričakovanja glede izvolitve njihovega kandidata in programa, ki ga zagovarja, ne izpolnijo. Dr. Polona Tratnik rektorju sedaj odreka legitimno pravico in dolžnost udejanjanja rektorskega programa diskontinuitete s škodljivimi praksami nekaterih (povezanih) posameznikov, ki so javno univerzo izrabili za osebne koristi in privilegije. Zavzemanje rektorja za odpravo teh anomalij in privilegijev ter aktivno delo rektorja v smeri razvojnega preboja najmlajše javne univerze v Republiki Sloveniji nekateri imenujejo »avtokracija«.

II: O pravnosti delovanja rektorja in sodbah sodišč

V zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri razrešitvi bivše dekanje UP FHŠ, imenovanjem v.d. dekana, postopki volitev in izvolitvijo sedanje dekanje UP FHŠ je skupina tožnikov, v krog katerih sodi tudi dr. Polona Tratnik, proti UP vložila dve tožbi. Obe tožbi sta že pravnomočno zaključeni z ugotovitvijo sodišča, da so bili vsi napadeni postopki zakoniti, o čemer je že poročala tudi večina medijev. Nerazumljivo je torej, zakaj dr. Polona Tratnik to zgodbo sedaj pogreva še v javnem pismu aktualnemu ministru. Sodbe so bralcu na voljo na http://www.upr.si/index.php?page>news&item>5&id>2150.

III: Odvetniške storitve

UP je v omenjenih sodnih postopkih uspešno zastopala odvetniška družba, katere angažma je zmotil tako dr. Polono Tratnik kot anonimneže, ki so marca letos na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) podali vsebinsko enako ovadbo zoper njeno poslovanje na račun UP. UP je poslala komisiji vse zahtevane podatke in je prepričana, da bo KPK anonimno prijavo kot neutemeljeno zavrgla. Očitani znesek je namreč seštevek vseh računov, ki so bili odvetniški družbi plačani s strani UP od leta 2009 naprej, ko je UP z odvetniško družbo pričela sodelovati. Prav tako ima vsak plačan račun podlago v dejansko opravljenih storitvah, zaračunanih v skladu z odvetniško tarifo. UP bo nekaj založenih stroškov za odvetniško družbo dobila povrnjenih od tožnikov, ki so tožbe proti UP že pravnomočno izgubili, kot smo že navedli.

Poleg zgoraj navedenih sodnih sporov se je odvetniška družba v imenu UP ukvarjala predvsem z razreševanjem pravnih (in posledično: pogubnih finančnih) zadreg, ki so jih UP nakopale pogodbe o gradbenih investicijah. Te zadrege pa izhajajo iz prejšnjih rektorskih mandatov.

Opozoriti velja tudi, da nobenega zgoraj navedenega sodnega spora ni začela UP, temveč se je pričel na večkratno izključno željo tožečih strank (med njimi tudi dr. Polone Tratnik), UP pa se je kot tožena stranka morala braniti in pri tem angažirati primerno strokovno pravno pomoč.

IV: Delitev finančnih sredstev znotraj UP

Dr. Polono Tratnik velja spomniti, da sredstev znotraj UP ne razporeja rektor, pač pa se sredstva razporejajo po merilih, ki jih vsako leto sprejema upravni odbor UP. Na podlagi teh meril gre upad sredstev UP FHŠ, ki ni bil polmilijonski, ampak je znašal približno 250.000 evrov, pripisati močnemu krčenju sredstev, ki jih je UP pridobila s strani države v letu 2012, ter upadu števila študentov, vpisanih na UP FHŠ.

Zato je nerazumljivo pozivanje dr. Polone Tratnik sedanjemu ministru – tistemu, ki je preprečil nadaljnje krčenje sredstev za slovenske univerze – k prenehanju financiranja UP. Še več, to pozivanje kliče k nezakonitemu ravnanju. Univerza na Primorskem je namreč javna univerza in kot taki ji pritičejo javna sredstva. Pravkar ji je bila podeljena sedemletna reakreditacija, kar kaže na to, da je delovanje univerze uspešno, kakovostno in s strani javnosti zaupanja vredno. Od dr. Polone Tratnik bi bilo zato pričakovati konstruktivne rešitve pri odprtih izzivih, s katerimi se sooča UP pri svojem preboju v svetovni univerzitetni prostor. Podobno bi bilo pričakovati, da bo skušala dr. Polona Tratnik nejasnosti glede svoje zaposlitve na UP pred vložitvijo tožbe razrešiti sporazumno in v dialogu z rektorjem. K slednjemu je bila povabljena, k podpisu pogodbe pa pravočasno pozvana. Žal se ni odzvala niti na vabilo niti na poziv.

S tem pojasnilom šteje Univerza na Primorskem razpravo o odprtem pismu dr. Polone Tratnik s svoje strani za zaključeno.

MIRELLA BARUCA

Univerza na Primorskem, Koper