Krasen uspeh v Montevideu

Montevideo, 14. julija. p. Včeraj so se začele nogometne tekme za svetovno prvenstvo. Zmagale so Zedinjene države nad Belgijo s 3:0 in Francija nad Mehiko s 4:1. Danes sta nastopili Jugoslavija in Brazilija. V krasni igri so Jugosloveni zmagali nad Brazilci z 2:1. Polčas je bil 2:0, Brazilci so dosegli svoj gol šele proti koncu tekme. Za Jugoslavijo sta zabila gola Bek in Tiralić. Naš uspeh je tem pomembnejši, ker so veljali Brazilci za resne konkurente za svetovno prvenstvo. Tekmi je prisostvovalo okrog 50.000 gledalcev, ki so prirejali našemu moštvu navdušene ovacije.

Jutro, 15. julija 1930

Druga zmaga v Montevideu

Montevideo, 17. julija p. Danes popoldne je jugoslovansko moštvo drugič nastopilo v gigantski borbi za svetovno prvenstvo v nogometu. Obisk publike je bil zopet rekorden, cenijo jo na 40 do 50 tisoč. Jugoslovensko moštvo, ki ga ob prihodu v Južno Ameriko razen naših izseljencev ni poznal skoro nihče, je postalo po nepričakovani in zlasti za Američane naravnost presenetljivi zmagi nad odlično brazilsko reprezentanco zelo popularno. (...)

Jugoslavija je danes igrala z Bolivijo, ki je tudi na glasu ene najmočnejših južnoameriških reprezentanc (...) Bolivci so razvili svoje zmožnosti in svoje moči do skrajnosti in Jugosloveni jim niso mogli do živega, čeprav so igrali zopet sijajno. Vso prvo polovico je valovila borba neodločno s polja na polje in tudi končala brez golov 0:0.

V drugem polčasu so Bolivci še bolj forsirali, da bi dosegli zmago in rešili čast Južne Amerike. A Jugosloveni ne le niso popustili, temveč so začeli igrati tako, da so zadivili vso ogromno množico gledalcev. Podali so igro, kakršne v Montevideu še niso videli. (...) Tekma se je končala s sijajno zmago naše reprezentance v razmerju 4:0. (...) Dva gola za Jugoslavijo je zabil Bek, po enega pa Marjanović in Vujadinović. (...) Z današnjo zmago se je Jugoslavija kvalificirala za finalne tekme, ki se bodo pričele 27. t. m.

Jutro, 18. julija 1930

Kako smo bili v Montevideu poraženi

(…) Sedaj pa prihajajo poročila, da visoka zmaga Uruguaya nad našo reprezentanco ni bila popolnoma neoporečna. Ta poročila so za nas nedvomno velike važnosti, ker prihajajo iz nevtralnega vira in bodo v svetu gotovo našla svoj odmev. Iz njih jasno izhaja, da res nismo zaslužili zmage, da pa je poraz 1:6 zelo neregularen in mnogo previsok. Dunajski »Sporttagblatt« doznava namreč iz madžarskega vira podrobnosti o tekmi, ki mečejo na razmere pri turnirju zelo slabo luč. (…) Jugosloveni so bili v prvem polčasu boljši. Toda sodnik Brazilijanec Alneida je Jugoslovene neverjetno oškodoval. Prvi gol za Uruguay je padel iz očitne off side pozicije, do drugega pa je prišlo na izredno grotesken način. Žoga je obležala poleg gola izven igrišča, nakar jo je fotograf sunil nazaj v polje in napadalec Uruguaya jo je nato zabil v gol(!). Na drugi strani pa sodnik ni priznal enega docela regularnega gola Jugoslavije. (...)

Jutro, 30. julija 1930

Uruguay svetovni prvak v nogometu

Uruguay premagal Argentinijo s 4:2 – Vrstni red turnirja je: 1. Uruguay, 2. Argentinija, 3. Amerika, 4. Jugoslavija

Montevideo, 30. julija p. Danes se je zaključil nogometni turnir za svetovno prvenstvo s tekmo najhujših rivalov v Južni Ameriki, Uruguaya in Argentinije. Ta tekma je predstavljala za Montevideo »derby« in je zaradi tega razumljivo, da je bil novi ogromni nacijonalni stadion popolnoma razprodan.

Uruguay je imel seveda mnogo lažje stališče, ker je igral na domačem terenu in pred domačo publiko, ki je s svojim južnjaškim temperamentom naravnost divje »drukala« za svoje. Po dosedanjih rezultatih sodeč, sta bili obe moštvi precej enako močni. Tekma, ki se je vodila zelo ostro in temperamentno, je končala s skoraj pričakovano zmago Uruguaya s 4:2. Uruguay je s tem postal že tretjič svetovni prvak v nogometu. (...)

Jutro, 31. julija 1930

Podrobnosti o tekmi Uruguay : Argentina

Montevideo, 31. julija p. Včeraj se je odigrala zaključna tekma za svetovno nogometno prvenstvo. Za to častno mesto sta se borila Uruguay in Argentina. Zmagal je Uruguay v razmerju 4:2 (1:2). Tekma je bila silno napeta. Prisostvovalo ji je nad 125.000 gledalcev, kar je vsekakor tudi za Ameriko rekordno število. Publika je bila tako navdušena, da je ob koncu igre predrla močan kordon policije in vojaštva, vdrla na igrišče ter odnesla zmagovalce na ramah z igrišča in v ogromni povorki med oglušujočim vzklikanjem skozi mesto.

V začetku igre je bila do četrtine prvega polčasa Argentina v premoči in je vodila igro. Uruguayci so napeli vse sile in njihovemu izvrstnemu strelcu Doratu se je v 15. minuti posrečilo zabiti prvi gol. Argentina je odgovorila s hitrim prodorom, ki je Urugvajce naravnost presenetil. V naslednjem hipu je Valaro (Argentina) že izenačil, a Argentina je zopet prevzela vodstvo. (...)

V drugem polčasu so se Urugvajci, ki so bili zaradi poraza silno pobiti, vendarle znašli. Otvorili so igro s silnim zaletom in diktirali tako brzino, da so Argentinci kmalu opešali in začeli vidno popuščati. V 17. minuti je Cea izenačil na 2:2. Publika, v kateri so imeli pristaši Urugvajcev večino, je naravnost pobesnela. Na igrišču je vladal tak oglušujoč krik in vik, da je bilo jedva slišati žvižge sodnika. V 33. minuti je levi krilec Urugvaja Iriatre povišal stanje na 3:2 za Uruguay. Argentina je popolnoma popustila in se samo še branila. Tik pred zaključkom je padel po Ceu še četrti gol, ki je definitivno odločil zmago za Uruguay.

Jutro, 1. avgusta 1930