Eden od teh je recimo novinarska napoved, da državo čaka vroča politična jesen – nemogoče je, da bi poletje v Sloveniji minilo brez te dramatične prerokbe. Še nikoli ni. Drugi so poročila, ki prihajajo iz parlamenta in po katerih se preznojeni poslanci z razvezanimi kravatami vneto prepirajo o velepomembnih stvareh javnega interesa. Recimo o stanju demokracije v Sloveniji, o »izdelanem in razpredenem sistemu blokad, ki uničuje državo,« ali pa o kakšnih orožarskih poslih, če se že ne najde nič drugega. Tretji pokazatelj, ki z enako mero zanesljivosti kot Darsova obvestila o stoječem prometu na avtocestah govori o tem, kateri letni čas obvladuje Slovenijo, pa je grožnja DeSUS, da bo izstopil iz vlade. A tukaj je – ker je pač DeSUS stranka, ki je vedno v neki vladi in ima zato vedno privilegij, da lahko grozi z izstopom iz vlade – treba biti še posebno natančen: samo poleti (junija, julija ali avgusta) DeSUS preti, da bo iz vlade odšel zaradi pokojnin, v drugih letnih časih to grožnjo uporabi ali zato, ker je nezadovoljen z zakonom o žrtvah vojnega nasilja ali pokojninsko reformo, ali pa zato, ker ga jezi, ko sliši, da Janša ne more prepričljivo pojasniti, od kod mu dvesto tisoč evrov gotovine. Zakaj se upokojenska stranka za višino pokojnin tako zagnano puli ravno poleti, je težko na kratko pojasniti. Zadevščina nedvomno zahteva poglobljeno ekspertizo, a zdi se, da zato, ker se njeni strategi zavedajo, da jih poleti upokojenci bolje slišijo, saj so tedaj večinoma sami doma in ne morejo na počitnice (kar je, zna biti, povezano s tem, da je DeSUS vedno v vsaki vladi). Ali pa je nemara ta zakonitost povezana s spominom na neprijetno izkušnjo te iste stranke, ko je nekoč tako zagnano glasovala za razvpiti zakon o uravnoteženju javnih financ, da je velikopotezno izglasovala rez v pokojnine vsem »jugoslovenarskim« penzionistom, zaradi česar so morali potem čez poletje ZPIZ varovati varnostniki (stranka se je kasneje opravičevala, da ni vedela, o čem glasuje).

No, pustimo to. Ko slišite Karla Erjavca reči, da bo njegova stranka spakirala, če se bo vlada dotaknila pokojnin, spomnite šefa, da vam še ni podpisal letnega dopusta. Letos, recimo, vam gre Erjavec pri tem opominjanju na dopustniški čas še posebno na roko, saj je za to, da je prvič zagrozil z izstopom iz Janševe koalicije, lani potreboval natanko 216 dni in je grožnjo obelodanil šele proti koncu poletja (14. avgusta), letos pa je svoji novi šefici Bratuškovi zapretil že po 110 dnevih, namreč včeraj, 9. julija. Obakrat z enako, kajpada načelno utemeljitvijo, da ne bo privolil v novo znižanje pokojnin. Pri čemer je lani dodatne proračunske vire videl v obremenitvi tistih, ki ne čutijo krize, letos pa v sanaciji bank in graditvi hidroelektrarn na srednji Savi. »Na srednji Savi varujemo sulce in metuljčke, namesto da bi gradili hidroelektrarne in izvažali elektriko ter si ustvarjali dohodek,« se je hudoval Erjavec. Zaradi stalnega menjavanja ministrskih funkcij je najbrž pozabil, da je bil njega dni med drugim tudi za varovanje narave posebej pooblaščeni minister. Ali pa je nemara ravno takrat dognal, da v nasprotju z upokojenci in tistimi, ki ne čutijo krize, sulci in metulji nimajo svoje stranke.