Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za ekonomsko področje Andreja Poje upa, da bo vlada pametna in da bo upoštevala dejansko situacijo - da zasebna potrošnja pada že četrto četrtletje zapored in da se znižujejo investicije.

Fiskalna konsolidacija na daljši rok

Dodatni ukrepi, ki bi vplivali na plače ljudi, bi še bolj vplivali na potrošnjo in tako dodatno slabili bruto domači proizvod (BDP), je za STA dejala Pojetova.

Upa, da bo vlada fiskalno konsolidacijo opravila na daljši rok. Na kratek rok je treba sprejeti ukrepe za odpiranje novih delovnih mest in povečanje zaposlovanja, kar bo edino doprineslo k dodatnim virom v javnofinančne blagajne.

Ustvarjanje negativne spirale

Visok javnofinančni primanjkljaj v letošnjem letu (v prvem četrtletju je dosegel 10,4 odstotka BDP) je posledica dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke, v drugem četrtletju se bo odrazila še dokapitalizacija Nove Kreditne banke Maribor, je spomnila. Skrbi jo, da bodo do konca leta vsi pozabili, zakaj se je primanjkljaj zvišal, in bodo zahtevali znižanje socialnih pravic.

S tem bi lahko ustvarili negativno spiralo, namesto da bi sprejeli ukrepe za zagon gospodarstva, ocenjuje. »Vsi ti ukrepi, ki temeljijo na zmanjševanju plač in socialne države, vodijo v spiralo navzdol - manjše plače pomenijo manjšo potrošnjo in s tem manjše prihodke podjetij, manjšo proizvodnjo in nove zahteve po zniževanju plač in odpuščanju,« pravi in dodaja, da bo s stalnim varčevanjem na strani prebivalstva celotno breme krize prevaljeno na pleča najšibkejših.

Nižanje pokojnin je nesprejemljivo

Glede morebitnega posega v pokojnine pravi, da te v povprečju znašajo 600 evrov in bi bilo znižanje nesprejemljivo.

Slovenija je v ponedeljek na zasedanju evroskupine v Bruslju dobila dva opomina - da mora do oktobra učinkovito ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja in da je pri sanaciji bančnega sektorja kakovost pomembnejša od hitrosti.

Minister za finance Uroš Čufer o morebitnih dodatnih ukrepih še ni mogel govoriti, ker ni znano, kaj je Evropska komisija upoštevala. Nekateri ukrepi veljajo šele od polovice letošnjega leta in se tako v številkah vidi le polovica fiskalnega napora, poleg tega pa bo več ukrepov začelo veljati z letom 2014.