Možnost prisluškovanja bo še enkrat preveril
Erjavec je na današnji novinarski konferenci, na kateri je predstavil aktivnosti ministrstva v prvih mesecih mandata vlade in odgovarjal na novinarska vprašanja v zvezi z aktualnimi temami, spomnil, da je ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli zagotovil, da ZDA ne prisluškujejo v Sloveniji.
"Je pa rekel, da bo to še enkrat preveril. Tega odgovora še nimamo," je pojasnil Erjavec.
Na vprašanje, ali je Slovenija iz Bruslja v zvezi s Snowdnom, ki javnosti izdaja informacije o spornem ameriškem programu nadzora nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami, prejela kakršna koli navodila, je Erjavec poudaril, da navodil ni bilo.
Prihodnji teden, ko bo potekalo zasedanje evropskih zunanjih ministrov, pa pričakuje, da bo visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton "iz prve roke" podala "temeljito informacijo" o tej zadevi.
Erjavec je dodal še, da bi Snowden za azil pri nas lahko zaprosil le, če bi bil že v Sloveniji. "Kako bo letel in kje, bi pa preveč ugibal," je dejal minister, a dodal, da glede zračnega prostora "ne verjame", da bi ga Slovenija zapirala oziroma da Slovenija tega "gotovo" ne bi storila.
Odnosi s Hrvaško
Sicer je Erjavec precej pozornosti namenil odnosom s Hrvaško. Spomnil je, da sta s hrvaško kolegico Vesno Pusić v petek uskladila vsebino skupnega pisma za Banko za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, v katerem sta banko zaprosila za podporo pri nadaljevanju pogajanj držav naslednic o vprašanju prevzema jamstev SFRJ za stare devizne vloge v okviru nasledstva. To pismo je bilo poslano danes.
"Pismo za Basel zadeva samo prenesene vloge, saj je tudi memorandum sklenjen samo za prenesene vloge," je pojasnil Erjavec. V zvezi s preostalimi vlogami pa bo "te dni" poslal pismo ostalim ministrom za zunanje zadeve držav naslednic, naj se nadaljujejo pogajanja v smislu reševanja nasledstvenih vprašanj po dunajskem sporazumu o nasledstvu.
Erjavec se sicer ni strinjal z mnenjem, da Hrvaška pri vprašanju prenesenih vlog Ljubljanske banke zavlačuje. Kot bistveno za Slovenijo pa je izpostavil, da je bilo s podpisom memoranduma o Ljubljanski banki preseženo stališče Hrvaške, da pri tej zadevi ne gre za meddržavno zadevo in za nasledstveno vprašanje, ampak za civilno zadevo, ki se rešuje pred hrvaškimi sodišči.
Kar se tiče nadaljevanja sodnih postopkov na Hrvaškem v zvezi z vlogami pa Slovenija zavzema stališče, "da do rešitve v okviru nasledstvenih vprašanj sodni postopki ne bi smeli teči". "Če bodo tekli, mi teh sodb ne bomo spoštovali kot sodbe, ki bi bile v skladu z dunajsko pogodbo in memorandumom," je poudaril Erjavec. "Korektna izpolnitev memoranduma je mirovanje postopkov," je še poudaril.
