»Izpolnil sem cilj, ki sem si ga zadal pred prihodom v Portorož. Za menoj sta dva izjemna tedna. Najprej sem se uvrstil v tretji krog Wimbledonu, nato pa še zmagal na domačih tleh. Tu sem iz kroga v krog dvigoval raven igre in na koncu sem že prav užival,« je dejal Grega Žemlja. »Zahvalil bi se vsem, ki so organizirali ta fantastičen turnir. V svetu tenisa ni običajno, da so challengerji tako vrhunsko pripravljeni,« je dodal zmagovalec.

Šestindvajsetletni Žirovničan je s petimi suverenimi zmagami prišel do naslova, ki mu je navrgel 4300 evrov bruto in 80 točk za lestvico ATP. S tem bo danes na novi računalniški lestvici izboljšal svojo dosedanjo najvišjo uvrstitev v karieri – 49. mesto. »To je potrditev, da sem na pravi poti. Vedno pa je treba imeti še višje cilje, tako da sem si zdaj zastavil preboj med prvih trideset oziroma štirideset igralcev na svetu,« je rekel Žemlja, ki je v Portorožu osvojil šesti challenger v karieri ter prvega v Sloveniji. Ko je bil turnir še v Ljubljani, je Žemlja dvakrat igral v finalu, v letih 2009 in 2011, a obakrat izgubil proti dobremu prijatelju iz teniške karavane, Italijanu Paolu Lorenziju.

»Proslavljanje tega naslova ne bo evforično. Vzel si bom tri dni odmora, nato pa se v Kranju začel telesno pripravljati na nove podvige. Nato bom čas do odhoda v Združene države Amerike spet preživel v Portorožu, saj bosta sem prišla tudi Ciprčan Marcos Baghdatis in njegov trener Željko Krajan, tako da bom imel priložnost za vrhunske treninge,« je povedal Žemlja, ki je že v soboto dejal: »Če si vrhunski teniški igralec, dan pred dvobojem ne moreš iti v bar, ampak spat.«

Vrhunec turnirja pa je bil že sobotni slovenski polfinale med Žemljo in Aljažem Bedenetom. Dvoboj najboljših slovenskih igralcev je s 6:7 (5), 7:5 in 6:2 dobil Žemlja, nato pa sta se oba jezila nad sodniki. »Bilo je kar nekaj napačnih sodniških odločitev. Nekaj jih je bilo v mojo škodo, nekaj pa v mojo korist. Na dolgi rok se vedno vse izenači. Že v četrtfinalu sem imel veliko smole, saj je sodnik naredil nekaj velikih napak, a tako je to v tenisu. Tudi v prvem krogu Wimbledona so se dogajale take napake. Take stvari je treba čim prej pozabiti,« je dejal Grega Žemlja, ki je bil v svojem odgovoru bistveno bolj diplomatski kot Aljaž Bedene. »V drugem nizu pri izidu 5:5 in 30:30 so sodniki popolnoma napačno klicali avt, kar sem izvedel šele po dvoboju v garderobi. Veliko več spornih odločitev je šlo v mojo škodo,« je dejal Bedene, ki se še ni ustavil: »Še dobro, da mi iz mojega tabora tega niso povedali med dvobojem, potem bi še prej izgubil živce. Vsi fantje v moji ekipi igrajo tenis in zelo dobro poznajo igro. Povedali so mi, da tako katastrofalnega sojenja še ni bilo.«

Bedene je tako izgubil še šesti medsebojni dvoboj z Žemljo. Dva je moral predčasno predati zaradi zdravstvenih težav, še tretjič zapored pa je izgubil, potem ko je vodil z nizom in brejkom prednosti. »Igral sem dobro, nimam si veliko za očitati. Le to moram spremeniti, da pri res slabih sodniških odločitvah igram naprej. Tak sem, ne morem si pomagati. Zaradi tega sem, kjer pač sem – ne tako slab, ampak tako dober. Imam neko svoje prepričanje. Če se mi zgodi krivica, potem odigram tak tretji niz. Če bi s tribune že vmes povedali za vse napake sodnikov, bi se slabo končalo. Žoge bi verjetno pošiljal kar čez stadion,« je dejal Bedene, ki se ne strinja, da ima pred Žemljo kompleks: »Ko bova prihodnjič igrala, bom ponovno verjel v svojo zmago.«

Poleg spornih sodniških odločitev je Bedne razlog za poraz videl tudi v utrujenosti: »Čutil sem posledice dolgega četrtfinalnega dvoboja. Delati bo treba predvsem na psihični pripravi. Grega je imel lažji žreb in se je lažje pripravil name.« Bedene je nato v soboto zvečer v paru z Blažem Rolo zaigral še v finalu dvojic. Izgubila sta proti prvima nosilcema, Hrvatoma Marinu Draganji in Mateu Paviću, ki sta slavila s 6:3, 1:6 in 10:5.