Precej pristno se je zdelo vaše veselje, ko je Žemlja premagal Dimitrova.

Žemljo spremljam že drugi mandat, skupno sedem let. Gre za fanta, ki ima velike etične kvalitete. Spremljal sem vse njegove poraze, ko je šlo lani skoraj že vse navzdol, zdaj pa je prišel celo v tretji krog Wimbledona.

Kaj vas je tako pognalo s stola?

Predvsem način, kako je Grega zmagal. Igral je dva dni, imel je težave z dihanjem, zdravnica mu je pregledovala pljuča, tekmec je imel devetnajst brejk žog, Grega pa veliko žog za zmago, potem ko se mu je v preteklosti že večkrat zgodilo, da teh priložnosti ni izkoristil. Tokrat jih je, tam pa smo bili vsi na kupu, tudi njegovi starši. Vsi smo bili zelo veseli, zraven pa smo še malce jezili Marijo Šarapovo.

Ste v Wimbledonu prejeli kakšen odziv tujih teniških veljakov?

Marsikoga sem srečal, denimo poslovneža z Indije, ki je bil še posebno navdušen, ko je spoznal starše Žemlje. Ker posluje v Severnem Iraku v Kurdistanu, smo se že pogovarjali, da bi napravili ekshibicijsko tekmo z Žemljo. Prišel je tudi predsednik danske teniške zveze, govoril sem s Patom Cashem, ki je poudaril, koliko dobrih igralcev imamo.

Vsi vedo za Slovenijo. K prepoznavnosti je pripomoglo tudi to, da je dvoboj trajal dva dni, da je bil tekmec Dimitrov, ki je vzhajajoča teniška zvezda, ter da je njegova punca Šarapova. Ta zmaga je bila odmevna tako po športni kot medijski plati.

Je to največji uspeh slovenskega moškega tenisa?

Morda celo slovenskega športa! Vedno, ko grem v Wimbledon, je tam cel svet. Morda sem malce zaslepljen, ker delam v tenisu, a bolj odmevna dogodka kot Wimbledon sta zgolj svetovno prvenstvo v nogometu in poletne olimpijske igre. Wimbledon je zgodovinski kraj, zato je bilo izredno lepo, da je Žemlji uspelo prav tam. Morda se komu zdi večji uspeh zlata kolajna v kakšnem drugem športu, a pogosto gre za športe z majhno globalno konkurenco. Brez dvoma je to največji uspeh slovenskega moškega tenisa, čeprav je bil Grega lani že v finalu na Dunaju.

Razvoj moškega tenisa je najlepše opazen na slovenskem challengerju.

Ko smo imeli prvi challenger v Ljubljani, sem si želel, da bi se v prvem krogu med seboj pomerila dva Slovenca, s čimer bi imeli vsaj enega predstavnika v drugem krogu. Zdaj bomo objektivno razočarani, če ne bomo imeli slovenskega prvaka. Imamo tri odlične igralce, vedno bližje je tudi Blaž Rola. Poznavalci pravijo, da je njegov naslov ameriškega študentskega prvaka enakovreden zmagi na turnirju, kjer igrajo igralci iz elitne stoterice.

Bo zveza uspela slediti temu razvoju?

Problem je, ker je bistveno slabša naslednja generacija, ki prihaja. Gospodarska situacija je takšna, da turnirja ATP še dolgo ne bomo organizirali. Lahko pa organiziramo challenger višjega ranga, kjer lahko nastopijo tudi igralci pod petdesetim mestom na lestvici ATP. Naša želja je, da povečamo denarni sklad, a povečali ga bomo le toliko, kolikor nam bo dovolila gospodarska situacija.

Vam je zdaj, ko je Slovenija že imela tri igralce v elitni stoterici, kaj lažje pridobivati sponzorje?

Absolutno. Prav letos smo dobili generalnega sponzorja, ki je prepoznal vrednost slovenskega tenisa.

Ali igralci v reprezentanci redno prejemajo premije?

Letos plačujemo vse sproti. V preteklosti smo imeli stalne zaostanke, letos pa smo vse v celoti izplačali.

Če je moški tenis v Sloveniji v vzponu, je drugače pri ženskah.

Sem zaskrbljen. Najprej zaradi težav naše najboljše igralke Polone Hercog, še posebno pa zaradi Nastje Kolar, ki je že nekaj časa v krizi. Enakovredne druge igralke nimamo. Tukaj je Tadeja Majerič, a potrebovali bi dobro Nastjo Kolar, še posebno ker je Katarina Srebotnik prenehala igrati za reprezentanco. Uspehov v prihodnosti ne pričakujem. Dobro bo že to, če bomo obstali na tej ravni.

Tadeja Majerič je pred časom potarnala, da nima praktično nobene vaše pomoči.

Malo je upravičeno razočarana, a dejstvo je, da naši pretekli selektorji nanjo niso računali. Očitno so ocenili, da so bile druge igralke v tistem trenutku boljše. Vendar Tadeja se je v zadnjem letu zelo izpostavila. Dogovorjeni smo, da se z njo dobimo ob prvi priložnosti. Potrudil se bom, da jo dobimo v reprezentanco.