Dr. Mitja Kos, docent na ljubljanski fakulteti za farmacijo, kljub temu pričakuje dokaj stabilno leto za inovativno farmacevtsko industrijo. »Ključna razlika v primerjavi z lani je, da bo letos preteklo precej manj patentov zdravil, ki imajo visoko prodajo, zaradi česar bodo imela podjetja manjši izpad dohodka.« Dr. Kos ocenjuje, da bodo podobno kot lani na globalni ravni uspešna predvsem generična farmacevtska podjetja (generiki).
Kriza izbrala cenejša zdravila
Farmacevtsko industrijo lahko razdelimo na dva pola. Originatorje na eni strani, ki vlagajo milijarde evrov v raziskave in razvoj zdravilnih učinkovin. Zdravila, ki se prebijejo skozi testno sito, nato zaščitijo s patenti in si s tem zagotovijo večletno ekskluzivnost na trgu ter seveda visoke prodajne cene. Na drugi strani so generiki, ki vstopajo na trg po izteku patenta. Ker imajo nižje razvojne stroške, lahko zdravila ponudijo po precej dostopnejših cenah. »Ta zdravila so bistveno podobna originalnim zdravilom, saj imajo isto učinkovino, obliko, odmerek in tudi v študiji dokazano podobnost,« je pojasnil dr. Kos.
Med proizvajalce generičnih zdravil se uvrščata obe veliki slovenski farmacevtski družbi Krka in Lek. Slednji je sicer v lasti Sandoza, generične divizije drugega največjega svetovnega farmacevta Novartis. »Gibanja kažejo, da se bo generična farmacevtska industrija v prihodnosti dodatno krepila tako na razvitih kot razvijajočih se trgih,« pojasnjujejo v Krki, kjer opažajo, da zaradi varčevanja raste število zdravstvenih ustanov, ki se zatekajo k cenejšim generičnim zdravilom. V Leku medtem menijo, da so varčevalni ukrepi dvorezen meč. Generikom sicer ponujajo dodatne priložnosti, a hkrati nižajo tudi cene njihovih zdravil. Lekova zdravila na recept so se lani pocenila v povprečju za 16 odstotkov. Čeprav razmere ostajajo zaostrene, poslujejo letos v Leku skladno z načrti. Tudi Krka med krizo niza uspehe. V prvem polletju letos je ustvarila skoraj 600 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni šestodstotno rast na letni ravni. Lani je z osemodstotno rastjo prihodkov sploh prvič prebila mejo ene milijarde evrov.
Odlično je lani posloval tudi največji generik na svetu, izraelski Teva, ki je povečal prihodke za dobro desetino, na približno 15,2 milijarde evrov. Največji svetovni farmacevt Pfizer se medtem še vedno pobira po pretečenem patentu za zdravilo proti visokemu holesterolu v krvi lipitor, ki mu je v času tržne ekskluzivnosti prinesel skupno več kot 100 milijard evrov prihodkov. Največja svetovna farmacevtska družba je tako lani utrpela skoraj desetodstotni padec prihodkov, ki pa so še vedno presegli ogromnih 44 milijard evrov, kar je devet milijard evrov več, kot znaša celotni slovenski BDP. Tako za Pfizer kot druge originatorje bistvenega izboljšanja poslovanja tudi letos ne gre pričakovati, a prihodnost kljub vsemu ni črna.
Preporod na trgu patentiranih zdravil?
V lanskem letu so velike farmacevtske družbe dale na trg 39 zdravil z novimi zdravilnimi učinkovinami, s čimer imajo za seboj najbolj plodovito leto po rekordnem 1996. Dosežek se še ni odrazil v povečanju prihodkov, vendar kaže na prebujanje inovativne veje farmacije. Po besedah dr. Kosa bodo »na vrata zdravstvenih sistemov kmalu trkala nova, obetavna zdravila, ki bodo vključevala peroralno zdravljenje hepatitisa C, zdravilo z lažjo aplikacijo za multiplo sklerozo ter nekatera nova, učinkovitejša zdravila za zdravljenje raka«. Enega takšnih – ramucirumab – je razvila Eli Lilly. Zdravilo je namenjeno zdravljenju raka na želodcu, še precej večji trg in milijardni zaslužki pa se mu obetajo kot zdravilu proti raku na dojki. A če Eli Lilly še čaka na zeleno luč, je Biogen Idec že začel s prodajo novega zdravila za multiplo sklerozo tacfidera, ki velja za najpomembnejšo novost zadnjih petnajst let, ko govorimo o zdravljenju najbolj razširjene bolezni osrednjega živčnega sistema med mladimi. Vrednost delnic družbe Biogen Idec je zaradi tega v treh letih poskočila za več kot štirikrat, njena rast pa se nadaljuje, saj je prodaja tacfidere v prvih treh mesecih presegla vsa pričakovanja in bi lahko že prvo leto presegla milijardo dolarjev. Nova zdravila lahko pričakujejo tudi diabetiki. Johnson&Johnson bo verjetno že letos trgu ponudil revolucionarno zdravilo canagliflozin, ki je namenjen diabetikom tipa 2 in blokira absorbcijo glukoze v kri čez ledvica. Danski Novo Nordisk, največji proizvajalec zdravil za zdravljenje diabetesa, pa naslanja svoj prihodnji uspeh na inzulin tresiba z ultra podaljšanim učinkovanjem.
Samo evropske farmacevtske družbe imajo po oceni Deutsche Bank v naslednjih dveh letih potencial trgu ponuditi zdravila, ki lahko prinesejo do 50 milijard evrov letnih prihodkov. Izgube zaradi izteka patentov istočasno ne bodo presegle desetih milijard evrov. Nekoliko drugačna je zgodba čez lužo, kjer se je prodaja inovativnih zdravil lani znižala za 11,4 milijarde dolarjev, na 230,2 milijarde dolarjev. Patentni prepad naj bi k lanskemu padcu prodaje v ZDA prispeval kar 35,1 milijarde dolarjev. Ob številnih novih zdravilih na trgu pa gre vendarle pričakovati, da se bo produktivnost panoge znova zvišala. Pri čemer bo ključno vprašanje prihodnosti, ali bo farmacevtski industriji v zaostrenih razmerah uspelo za zdravila iztržiti takšne cene, s katerimi bi si zagotovila nadaljnjo rast.
Redke bolezni so lahko dober posel
Čeprav je vprašanje cen pomembno tudi za nišne igralce na farmacevtskem trgu, ki ponujajo zdravila za izredno redke bolezni, je razvijanje tako imenovanih zdravil sirot (orphan drugs) vse bolj razširjeno. Rast tega segmenta je namreč precej hitrejša od povprečja v farmacevtski industriji. A dejstvo, ki zagotovo pomeni dobro novico za obolele, je hkrati obremenjujoče za zdravstvene blagajne in zavarovalnice. Cene letnega zdravljenja z zdravili, ki so namenjena izredno ozkemu krogu prebivalstva, se gibljejo namreč krepko nad cenami domovanj večine Slovencev. Zdravljenje z letos odobrenim zdravilom za sindrom kratkega črevesa gattex, ki ga je kot edino svoje zdravilo razvilo podjetje NPS Pharmaceuticals, bo tako stalo več kot 220.000 evrov na leto. Jasno, četudi je zdravilo namenjeno le nekaj deset tisoč ljudem, lahko njegov razvoj stane več sto milijonov evrov. Končna cena tako ne vključuje le zdravilne učinkovine, temveč tudi stroške razvoja, kot to velja pri vseh zdravilih na trgu.
A v zadnjem času imajo vlade in zavarovalnice za to vse manj posluha, tudi v Sloveniji. In ponekod naj bi že zmanjkalo denarja za plačevanje zajetnih računov zdravljenja bolnikov z redkimi boleznimi. Uspešna bitka s številkami v iskanju novih prihrankov bi lahko mnogim otežila boj z zahrbtno boleznijo.
