Po prvem krogu turnirja ATP serije challenger v Portorožu sta v konkurenci ostala zgolj dva Slovenca – Aljaž Bedene in Grega Žemlja. Če ne bi imel v torek veliko smole s poškodbo gležnja, bi bržčas napredoval tudi Blaž Kavčič. Skrit slovenski adut je bil Blaž Rola, a mladi Ptujčan je na prvi oviri naletel na pretežek zalogaj. Enaintridesetletni izkušeni Slovak Karol Beck, ki je bil leta 2005 celo 36. igralec sveta, ga je premagal s 6:1 in 6:3. Daleč od napredovanja so bili tudi vsi preostali nižje postavljeni slovenski igralci.

»Razočaran sem edino nad svojim prvim servisom, ki enostavno ni deloval. Če nimaš prvega servisa, potem Becka ne moreš premagati. Vidi se, zakaj je bil nekoč med najboljšimi štiridesetimi igralci na svetu. Na igrišču sem se počutil dobro, vendar Beck ni naredil praktično nobene napake. Rad bi odigral še kakšen dvoboj pred domačimi gledalci, ampak je, kar je,« je takoj po izpadu dejal Blaž Rola, ki pa je navdušen nad organizacijo turnirja: »Odlično je pripravljen. Ne vem, kje v Sloveniji bi lahko bilo bolje. Organizatorji so za igralce naredili vse. Počutim se, kot da sem doma v hiši.«

Bistveno bolj vesel je bil Rola prejšnji teden, ko je za Slovenijo osvojil dve zlati kolajni na sredozemskih igrah v Turčiji. Na najvišjo stopničko je stopil v dvojicah v paru s Tomislavom Ternarjem, nato pa še med posamezniki. »Začelo se je bistveno slabše in to še pred odhodom. Prišlo je do nesporazuma, saj sta Teniška zveza Slovenije in Slovenski olimpijski komite dobila napačno informacijo, da se v Turčiji igra na trdi podlagi. Toda dva dni pred odhodom sem izvedel, da se igra na pesku, zato sem imel celo dvome, ali naj igram,« je dejal Rola, ki je sprva v nastop v Turčiji privolil ravno zaradi trde podlage in priprave na nadaljnjo sezono, kjer prevladujejo turnirji s trdo podlago. Morda je davek spremembe s peščene podlage na trdo plačal ravno včeraj v Portorožu.

Poleg težav s podlago je imel Rola v Turčiji tudi natrpan urnik, predvsem to velja za zaključne boje. »S Ternarjem sva končala s finalom dvojic šele ob tretji uri zjutraj, saj so se pred tem zavlekli preostali dvoboji. Takrat sem tudi izvedel, da bom moral naslednji dan v finalu posameznikov igrati na tri dobljene nize, kar nisem še nikoli v karieri, vsaj ne na uradni tekmi. Samo za glavo sem se prejel in si rekel: 'Joj, jutri bo še zelo dolg dan.' To se je tudi uresničilo, saj se je finalni dvoboj zavlekel vse do petega niza, igrala pa sva več kot štiri ure,« se spominja Rola, ki pa ni imel težav s fizično pripravljenostjo: »Vedno sem zaupal v svojo kondicijsko pripravljenost. Ko sem bil še otrok, sem imel veliko težav s poškodbami, zato sem precej časa in energije vložil v dobro fizično pripravljenost.«

Challenger v Portorožu (30.000 evrov + gostoljubje), 1. krog: Žemlja (Slo, 1) – Gerasimov (Blr) 6:4, 6:3, Beck (Slk) – Rola (Slo) 6:1, 6:3, Konečny (Češ) – Kočevar Dešman (Slo) 6:3, 6:0, Brugues-Davi (Špa) – Viola (Ita, 5) 6:4, 6:4, Bedene (Slo, 3) – Martin (Fra) 7:6 (0), 6:0, Veger (Hrv) – Koroljev (Kaz) 6:1, 6:4, Ghem (Bra) – Androić (Hrv) 6:3, 6:3, Cipolla (Ita, 6) – Pavić (Hrv) 7:6, 6:2, Ignatik (Blr, 7) – Millot (Fra) 6:2, 1:0, b.b., Olaso (Špa) – Razboršek (Slo) 6:4, 6:3, Ghedin (Ita) – Bašić (BiH) 7:6 (4), 6:4, Menendez-Maceiras (Špa) – Kavčič (Slo, 4) 2:6, 2:0, b.b, Robert (Fra, 8) – Kotuljev (Rus) 6:4, 7:5, Fischer (AvS) – Lazič (Slo) 6:2, 6:1, Dancevic (Kan) – Crepaldi (Ita) 7:5, 6:2, Donskoj (Rus, 2) – Demoliner (Bra) 6:1, 3:1, b.b.