Vršič. Po osemnajstih letih delovanja redne avtobusne proge Bovec–Vršič–Kranjska Gora so lani poleti še vedno prepeljali samo 3200 potnikov. Glede na to, da avtobus vozi od konca junija do začetka septembra ob koncih tednov in praznikih po šestkrat na dan iz vsake smeri, med tednom pa po petkrat, hiter izračun pokaže, da v povprečju na enem avtobusu ne sedi niti pet potnikov v eno smer. Redna proga javnega prometa je tako več kot očitno nerentabilna, a so tako na bovški kot na kranjskogorski strani prepričani, da je preveč pomembna tako za razvoj turizma kot za ohranjanje narave, da bi jo kar ukinili. Kvečjemu bo treba poiskati številne rezerve, kako na avtobus spraviti več ljudi, ki se prek našega najvišjega cestnega prelaza sicer peljejo z avtomobilom.

Avtobus bi moral biti cenejši od parkirnine

»Samo z javnim prevozom lahko omilimo negativne vplive prometa na okolje. Zavedamo se, da vsaka dejavnost v parku pomeni tudi večjo prometno obremenitev, saj se povsod želimo pripeljati z avtomobilom. Z akcijo na Vršiču jim je pred skoraj dvema desetletjema uspelo urediti mirujoči promet. S pobiranjem parkirnine so vzpostavili red, na prelazu ni več zastojev prometa in splošnega kaosa. Ideja avtobusne proge je seveda zlata vredna, a očitno premalo privlačna. Dejstvo je, da se štiričlanski družini finančno precej bolj splača na Vršič z avtom in tam plačati tri evre parkirnine, kot pa da bi vsi štirje dali 12 evrov za prevoz zgolj v eno smer,« je opozoril direktor Triglavskega narodnega parka Martin Šolar. »Javni prevoz bi moral biti cenejši od parkirnine, hkrati pa se bomo tudi mi trudili, da bi več ljudi prepričali, da gredo v hribe že iz doline peš ali s kolesom. Čisto nič manj lepa kot navzgor pa ni niti pot navzdol, tako da mnoge skušamo prepričati, naj se z avtobusom zapeljejo recimo na Vršič in potem peš v dolino. To je tudi z našega vidika naravi zelo prijazen obisk parka,« je še dejal Šolar.

Prav s pomočjo zbrane parkirnine občini Bovec in Kranjska Gora subvencionirata avtobusne prevoze. Na Vršiču namreč vsako leto parkira okoli deset tisoč vozil (velika večina avtomobilov) in obe občini, ki parkirnino pobirata izmenično vsaka teden dni, pobereta skupno okoli 30.000 evrov. Približno tretjino namenita za subvencije avtobusnima prevoznikoma Avrigu iz Nove Gorice in Alpetourju iz Kranja.

Iz Ljubljane ob pol sedmih

»Hribovski« avtobus tako vsak dan iz Ljubljane odpelje ob pol sedmih zjutraj, ob pol devetih je že v Kranjski Gori, malo po deveti pa na Vršiču, nato se zapelje na drugo stran proti Bovcu. Enosmerna vozovnica od Ljubljane do Vršiča stane dobrih deset evrov. Vozovnica iz Kranjske Gore do Vršiča pa stane tri evre. Podobna povezava s progo Bovec–Vršič–Kranjska Gora je tudi iz Nove Gorice. »Vršiški avtobus je tako prek Nove Gorice na eni in Ljubljane oziroma Kranja na drugi strani povezan tudi z letališčema na Brniku in v Trstu ter tako z vsem svetom. Tudi zato je ohranjanje te proge nujno,« je prepričan Sandi Brataševec iz Avriga. Celotna proga od Bovca do Kranjske Gore je dolga 46 kilometrov, avtobus jo »premaga« v uri in 45 minutah, na sezono pa opravijo 28.000 kilometrov. Ob zgolj 3200 potnikih, po večini tujcih...

»Na začetku so nam dejali, da na Vršič vozimo zrak, a se je z leti vseeno pokazalo, da gre za hojo na dolge proge in da je ta proga še kako pomembna za naše kraje. Zagotovo pa je pri naših turističnih delavcih še veliko rezerve, da bi na ta avtobus privabili več potnikov. Malomarni smo pri promociji, to vsekakor drži. Nenazadnje gre lahko za zares lep enodnevni izlet po najbolj čudovitih krajih pri nas,« je dejal župan Bovca Siniša Grmovšek, ki mu je pritrdil tudi kolega z druge strani Jure Žerjav: »Obe občini sta članici skupnosti alpskih občin in povsod v Alpah imamo enake težave, kako čim več ljudi prepeljati z javnim prevozom in kako urediti promet v alpskih dolinah. Vedno se zatakne pri denarju ali pri birokratskih ovirah. Tu na Vršiču smo vse to uredili, zato bi bil res že skrajni čas, da pritegnemo še več ljudi k temu, da bi Alpe obiskovali z javnim prevozom.«