Do prvega razpisa je prišlo, ko je operno ustanovo decembra lani nenadoma zapustil ravnatelj Mitja Bervar, ki je bil izvoljen za predsednika državnega sveta. Da bo prvi razpis razveljavljen, smo pravilno napovedali tudi v Dnevniku. Kako kaže z novim vodjem ustanove po drugem razpisu, bo znano po koncu razpisnega postopka septembra. Na ministrstvu nam zaradi varovanja osebnih podatkov prijavljenih kandidatov s konkretnimi imeni niso postregli, so pa včeraj povedali, da so prejeli šest kandidatur in da lahko kakšna še prispe, če je bila pravočasno oddana na pošti.
V rokavicah o dolgu
Zanimalo nas je, ali bo ministrstvo kot ustanovitelj javnega zavoda pokrilo milijonski dolg SNG Opera in balet Ljubljana, ki ni le zapuščina zadnjega ravnatelja, temveč se vleče že kar nekaj ravnateljev zapovrstjo, finančnih težav pa doslej ni uspelo rešiti še nikomur; prihajajo v zadolženo hišo, nato pa učinkovite podpore od države ni, zato jo tako tudi zapustijo. Mihael Čepeljnik iz službe za stike z javnostmi ministrstva je pojasnil: »Svet zavoda Opere je potrdil sanacijski načrt in v skladu s tem bo ministrstvo spremljalo pokrivanje izgube. Ministrstvo pričakuje od ljubljanske Opere vrhunsko izvedbo programa in tesnejše sodelovanje s SNG Maribor. Nacionalni program za kulturo predvideva, da nacionalna operna in baletna ansambla na leto izvedeta povprečno vsaj eno večjo koprodukcijo, ki se uprizori na obeh odrih in ki ima tudi potencial za gostovanja na tujih odrih.«
Politika do ljubljanske Opere se, sodeč po zadnji izjavi, ne bo dosti spreminjala in zdi se tudi, da ne želijo odpirati problematike finančnega dolga ustanove, ki ga ministrstvo z nekaterimi zgrešenimi in netransparentnimi potezami soustvarja že leta. Toda če ministrstvo dolga ne bo pokrilo, ne bo noben ravnatelj potegnil ljubljanske Opere iz vode na suho.
Po sledeh kandidatov
Ob prvem razpisu v času ministra Žige Turka za ravnatelja Opere se je prijavilo sedem kandidatov: Miroslav Ribič, Darja Mlaker, Miha Vihar in Goran Šarac kot »zunanji« kandidati ter Ivan Pal, Janez Rozman in Andrej Sraka kot kandidati »iz hiše«. Po zamenjavi vlade je bil razpis razveljavljen, verjetno zaradi politično neprimernih kandidatov in zdaj so ga ponovili. Grilčeva poteza je postala prozorna, ko naj bi obema svetoma zavoda »zaupali« presojo prijavljenih kandidatov, postopek pa bi moral teči nekoliko drugače: minister je namreč tisti strokovni organ, ki bi svetoma moral predložiti v obravnavo že izbranega enega ali dva kandidata, nikakor pa ne vseh prijavljenih. Dokončna odločitev pa je potem vedno njegova. Sicer pa je v času prvega razpisa SNG Opera in balet vodila vršilka dolžnosti mag. Nuška Smolič, ki je aprila podala odstopno izjavo, nadomestil pa jo je sedanji v. d. Peter Sotošek Štular.
Te dni živahno krožijo različni scenariji, kdo bo novi ravnatelj in kdo sploh se je prijavil. Najbolj »aktualni« naj bi bili nekdanja kulturna ministrica Majda Širca in šefinja protokola RS Ksenija Benedetti. Obe sta na to temo prvič dobili novinarsko vprašanje in s tem priložnost, da govorice o kandidaturi zanikata. Širčeva je pojasnila, da se v službi na RTV Slovenija povsem dobro počuti, Benedettijeva pa se je čudila, kako se je sploh znašla v teh špekulacijah, saj si te službe niti slučajno ne želi: »Morda zato, ker sem po izobrazbi muzikologinja?«
Na oba razpisa pa sta se zagotovo prijavila orkestraš v Operi in sindikalist Andrej Sraka ter menedžer Goran Šarac. »Upam, da ponovljeni razpis ni le farsa za 'pajace', ki s kandidaturo sodelujemo v tej igri in kjer je končna odločitev že znana,« je poudaril Šarac, ki ima vizijo, kako bi zavod finančno stabiliziral, uredil medčloveške odnose, dvignil motivacijo ansambla in ustavil »provincializacijo« ljubljanske Opere, sploh po zadnjem načrtovanem proračunskem rezu, ko naj bi operni hiši vzeli 100.000 evrov. »Problem slovenske kulturne sfere in celotnega sistema je, da se generira znotraj sebe in zraven ne spusti nikogar od zunaj, na primer iz podjetniškega ali korporativnega sveta. Toda le prihod novih igralcev, neobremenjenih s pripadnostjo lobijem in klikam, bi bil tista dodana vrednost, ki bi z novimi načini razmišljanja pripeljala do rezultata,« je prepričan Šarac.
Brez upanja na uspeh
Da ne bo uspešen na razpisu, je tako kot Šarac prepričan tudi dr. Borut Smrekar, nekoč že ravnatelj ljubljanske Opere. Pritrdil nam je, da se je na drugi razpis prijavil, kot tudi že prej na razpis za direktorja Slovenske filharmonije, »kajti mislim, da s svojo kandidaturo prispevam k večji transparentnosti postopka izbire, odločanja in odgovornosti«. Smo pa iz drugih virov izvedeli, da je Smrekar pripravil najresnejši in najbolj detajlno izdelan program med vsemi kandidati, menda z vizijo šestih let, ki zajema tako menedžerske kot programske elemente, kar je nedvomno njegova prednost pred glasbeno neizobraženimi kandidati, zato ga bo treba še kako resno jemati. In če bo imenovanje ravnatelja bolj politično kot strokovno, bo očitno treba njegovo kandidaturo zelo argumentirano zavrniti.
Najočitnejši kandidat za ravnatelja SNG Opera in balet je torej, kot kaže, sedanji v. d. ravnatelja Peter Sotošek Štular, po izobrazbi pravnik, ki nam je ravno tako potrdil svojo kandidaturo. V ljubljansko Opero je prišel iz SNG Drama Ljubljana, kjer je bil po odstavitvi ravnatelja Iva Bana ravno tako vršilec dolžnosti. Če bo imenovan, bo Sotoškova prioritetna naloga »povrnitev poslovne kondicije SNG Opera in balet, sanacija neplačanih obveznosti in čim prejšnja likvidnost, tudi na račun kadrovskih prerazporeditev. Če uresničimo te cilje, se bo dvignila tudi umetniška kakovost nacionalne operno-baletne hiše.« Na vprašanje, kdo bo novi vodja službe za odnose z javnostmi, kajti Robert Celestina je v odhajanju v državni svet, pa je v. d. ravnatelja pojasnil: »Glede vseh večjih kadrovskih odločitev se bom lahko odločal le v primeru, da bom imenovan za ravnatelja s polnim mandatom. Vprašanje pa je, ali bo PR-služba glede na finančno situacijo sploh ohranjena v takšni obliki; vsekakor o konkretnih imenih še nisem razmišljal.«