Predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je do 2. avgusta v javni razpravi, namreč prinaša tudi spremembe glede izrabe starševskega dopusta. Med drugim predvideva, da starša delodajalca zgolj seznanita z dogovorom o koriščenju starševskega dopusta.
Možna odpuščanja?
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je za STA ocenil, da rešitev ni dobra in dodal, da bo "načeloma verjetno reakcija delodajalca ta, da bo počakal na prvo napako takega delavca in mu dal odpoved oz. da bo to upošteval pri odločanju o tistih, ki jih bo odpustil".
Na to se je danes odzval zagovornik načela enakost, ki je ogorčen nad tem, da naj bi bila diskriminacija kot reakcija na takšno novost "načeloma" pričakovana, namesto da bi bil tak odziv, če bi se že zgodil, eksces, ki bi ga obsodila tudi poklicna in interesna združenja delodajalcev.
Tudi če Antauer "morda niti ni imel namena dajati podpore takim praksam, učinek njegovih izjav take prakse hočeš nočeš legitimira" navaja Vernik Šetinc, ki meni, da bi lahko izjava pomenila celo poskus prikrite grožnje pomembnega predstavnika delodajalcev, da bodo delodajalci starše v bodoče še bolj diskriminirali. In prepoved diskriminacije je tista meja, ki je delodajalci v nobenem primeru, niti v krizi, ne smejo prestopiti, ob tem opozarja zagovornik.
Odraz duha časa in stanja stvari v Sloveniji
Prepričan je sicer, da so navedene izjave in kontekst, v katerem so izrečene, "odraz duha časa in stanja stvari v Sloveniji". "Strukturna diskriminacija (tudi zaradi starševstva) je zakoreninjena, sistem varstva pred diskriminacijo pa je tako očitno neučinkovit (nerelevanten), da se delodajalci nanj lahko požvižgajo ali si upajo z diskriminacijo celo odkrito groziti, če bi država sprejela zanje manj ugodne rešitve," dodaja Vernik Šetinc.
Ob tem ugotavlja, da dogajanje razkriva tudi vprašljivost obstoječih politik. Problema neenakosti in diskriminacije zaradi spola in starševstva se namreč po njegovem mnenju ne da reševati tako, da denimo z zakonom prerazporedimo starševska bremena oziroma ustvarimo videz neenakosti. Kot navaja, se je namreč treba ukvarjati predvsem z vzroki za diskriminacijo, torej v tem primeru je treba najprej z vsemi močmi uveljavljati mehke ukrepe, kot so med drugim dialog in osveščanje očetov, delodajalcev, spodbude k odgovornim praksam in vodila.
"Ključna vloga prava in države je, poleg lastnega zgleda, predvsem v tem, da se odločno in odkrito sooči z diskriminacijo in da sporoča: če in ko se zgodi, gre za grobo kršitev človekovih pravic, ki jo je treba ostro sankcionirati," izpostavlja Vernik Šetinc. Če država tega ne stori, namreč po njegovih besedah ljudem sporoča, da ne gre za pomembne pravice. Brez trdnega temelja so politike enakih možnosti in enakosti obsojene na neuspeh, še dodaja zagovornik načela enakosti.
