Škote in Gorenjce menda druži pregovorna varčnost ali po gorenjsko »ohrnija«, kar v teh časih, ko se varčuje na vseh koncih in krajih, verjetno niti ni tako slabo. Če ne drugega, s(m)o na varčevalne ukrepe že navajeni od doma in tozadevno ustrezno utrjeni. Za to, da skopost in številni vici na to temo ne bodo edina stična točka Škotov in Gorenjcev, je poskrbel Miha Primožič iz Čabrač visoko v hribih nad Poljansko dolino, ki v domači varilnici izdeluje edini slovenski viski.
Odvisen od dobre vode
Kakor koli obračaš z recepturo in se hvališ s pravim sladom, ki ga tako in tako kupiš v tujini, je dober viski – ali po gorenjsko blisky – ne nazadnje v največji meri odvisen od dobre vode. In te imajo pod Blegošem v izobilju. Nič čudnega, da Primožičev zvarek ponujajo tudi v eni bolj cenjenih gostiln na Gorenjskem. »Zagotovo gre za vrhunsko alkoholno pijačo. Pri nas se ustavijo tudi dobri poznavalci viskija, in ko jim ponudimo slovensko različico, so navdušeni. Sam čistega viskija sicer ne pijem rad, je pa odličen v kombinaciji z ekološkim jabolčnim sokom, ki ga ne nazadnje dobimo prav tako iz Poljanske doline. Za zdaj bliskyja še ne prodamo prav veliko, kot zanimivost pa res obogati našo ponudbo. Razmišljamo tudi o tem, da bi ga uporabili v kuhinji,« je povedal Tomaž Bolka iz gostilne Krištof v Predosljah.
Kmetija Pr' Zink v poljanskih hribih je že dolgo znana po odličnem s hrustljavo skorjico obloženim in na žaru pečenem odojku, pa tudi na domače piščance so ponosni. Miha Primožič že vrsto let vari lastno pivo blagovne znamke Gamsar, pred približno desetletjem pa je nočna izmena na »šihtu« v tovarni v Škofji Loki prišla še na idejo, da bi poskusili variti viski. »Ideja je bila res bolj za nočno izmeno, a ko sem malo razmislil, sem ugotovil, da je postopek izdelave piva in viskija pravzaprav zelo podoben, sestavine pa so tako in tako skoraj iste. Prvih nekaj poskusov se je izjalovilo, pijača še za domačo rabo ni bila dobra. Kar nekaj let je trajalo, da sem se dodobra spoznal s tehnologijo in vsemi skrivnostmi. Bistvo je v počasni, zares počasni destilaciji. In pa seveda v pravih hrastovih sodih,« je dejal Primožič, ki pa se je na vprašanje, ali lahko te sode vidimo, le nasmehnil. »Vse vam lahko pokažem, sodov pa nikomur. Tudi cariniku jih nisem!« je prav tipično po poljansko zabrusil Primožič. Po govoricah sodeč so sodi skriti nekje pod zemljo in menda jih je kar precej... »To pa že lahko povem, da jih kupujem na Vranskem in da mora viski v njih odležati vsaj tri leta. Imam pa enega, ki je v sodu že osem let, in tega še nekaj časa ne bom odprl.«
Blisky osvaja priznanje za priznanjem
Da njegov viski res ni kar tako, dokazujejo tudi številna priznanja. Na nedavnem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij je uradno za ječmenovo žganje, sicer pa za prej opevani blisky, že tretje leto zapored dobil zlato priznanje, kar mu je prineslo tudi znak kakovosti. Letos se je razveselil še priznanja za pšenično žganje, ki pa je v bistvu vodka. »Ne vem, kaj točijo v tisto tako imenovano slovensko vodko, ki jo prodajajo v Ameriki. Po mojem sta tam bistvo steklenica in promocija. Za svojo vodko pa vem, da je čisto slovenska. Za zdaj jo ponujam tistim gostom, ki naročijo 'nič', pa jim potem prinesem tole rožnato vodko, ki sem ji dodal malo malin,« se rad šali Miha Primožič, povsem resno pa pove, da je bistvo njegovih žganih pijač mehkoba, se pravi, da ob požirku ne zapeče grlo. »Z okoliških turističnih kmetij k nam prihajajo tudi turisti iz Amerike, Belgije, Anglije in drugih krajev, kjer se res spoznajo na viski, pa so vsi rekli, da gre za dober izdelek.«
To, da je svojemu viskiju dal ime blisky, je posledica prepričanja, da gre za zaščiteno pijačo. »Potem pa sem se dodobra pozanimal in ugotovil, da lahko delaš svoj viski po svoji recepturi. V kratkem ga nameravam zaščititi tudi na patentnem uradu, tako da bom uradno imel slovenski viski. Saj bo na etiketi še vedno pisalo blisky, a zraven tudi, da gre za slovenski izdelek,« je še dejal Primožič, ki namerava zaščititi tudi pšenično žganje oziroma vodko, ki jo izdeluje na podoben način kot blisky, le da je osnova pšenični slad.