Športniki prepoznavnost v svetu pridobijo predvsem z dosežki na tekmovališčih. Enako velja za moštva, pri katerih pa je eden odločilnih elementov tudi slog oblačenja. V Sloveniji so nacionalne barve raznih reprezentanc že od osamosvojitve pereča tema. Če bi vprašali prebivalce vijoličastega Maribora ali rdečih Jesenic, bi z veliko gotovostjo dobili precej enoten odgovor, da se z zeleno barvo na nekaterih reprezentančnih dresih ne morejo poistovetiti. Kljub temu so bili zeleni odtenki dolga leta zaščitni znak nogometne, košarkarske in tudi rokometne državne selekcije.
Zatakne se, ker je zelena barva v Sloveniji močno povezana z ljubljansko Olimpijo. Na to opozarja tudi starosta slovenske odbojke Viktor Krevsel, ki zna zaradi bogatih športnih izkušenj postreči s številnimi modrostmi. »Zame imajo simboli velik pomen. Ko smo z odbojkarsko reprezentanco kmalu po osamosvojitvi nastopali na spomladanskem pokalu na Portugalskem, smo nosili zelene drese. Vsi so nas spraševali, zakaj ne nosimo barvne kombinacije slovenske zastave. Zelena barva lahko pri nas pomeni hujšo provokacijo. V tistem času so odbojkarsko selekcijo sestavljali igralci iz Gorenjske, Štajerske, Primorske. Ljubljančanov niti ni bilo. Zavzemal sem se za barve, ki bi imele večji nacionalni pomen. Tudi po dvajsetih letih ta vprašanja še niso dovolj odprta, tradicionalna slovenska nedorečenost pa je del strategije. Preveč je nejasnosti. Na problem lahko pogledamo tudi s širšega vidika. Malo se ozrite naokoli in videli boste, da nas je ob državnih praznikih postalo sram izobesiti slovensko zastavo. Danes ima že vsak lobi svoje proslave, kar seveda ni državotvorna drža,« je kritičen pogled razložil Krevsel.
Risi v Sočiju drugič v zeleni barvi
Od večjih panožnih zvez so v barvah lastne zastave z izjemo uvodne prijateljske tekme leta 1992 v Celovcu proti Avstriji, ko so nosili zelene drese, nastopali zgolj hokejisti. Ti bodo vsaj na naslednjem večjem tekmovanju, februarskih olimpijskih igrah v Sočiju, zamenjali kombinacijo. V Rusiji bo rdečo barvo na slovenskem hokejskem dresu po dvaindvajsetih letih spet nadomestila zelena. »Če bi nastopili v naših tradicionalnih barvah, bi se preveč razlikovali od drugih članov olimpijske družine. Ker bomo v Sočiju del odprave, se je bilo smiselno poenotiti, čeprav sem prepričan, da bi morali slovenski športniki složno nastopati ne le na olimpijskih igrah, pač pa v vseh športih in na vseh tekmovanjih,« pravi generalni sekretar Hokejske zveze Slovenije in nekdanji uspešen hokejist Dejan Kontrec.
Dodal je, da bodo naši hokejski reprezentanti po koncu iger v Sočiju morebiti celo ostali v olimpijskih barvah, veliko pa je odvisno od vtisa na največjem festivalu športa: »Če bomo uspešni, bi morda lahko ostali v modri, beli in zeleni barvi. Nismo se še odločili, bomo pa dobro premislili, preden bomo sprejeli kakršen koli sklep glede te tematike.« Spomnimo, da bodo slovenski hokejisti na olimpijskih dresih zaradi posebnih pravil Mednarodnega olimpijskega komiteja nastopali tudi brez prepoznavnega risa, ki so ga hokejski navijači razmeroma hitro vzljubili.
Kocijančič: Ne ponavljamo za klubi
Ko je govor o barvni podobi slovenskih športnikov, je treba nekoliko globlje pobrskati po zgodovini. Na podlagi akcije »Slovenija, moja dežela« je bil že leta 1988 na pobudo Iva Daneua, Vitala Eiselta in Toma Levovnika narejen dizajn opreme s štirimi osnovnimi barvami – zeleno, modro, rumeno in belo. Leta 2007 je skupščina olimpijskega komiteja iz kompleta barv izločila rumeno. Zakaj niso raje izbrali barvne kombinacije iz slovenske trobojnice, smo povprašali predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije in največjo avtoriteto v našem športu Janeza Kocijančiča. »Barvno kombinacijo, ki jo ima slovenska zastava, poznajo v številnih državah sveta, ki so nastajale v obdobju pomladi narodov, ko so se dežele zgledovale po francoski zastavi. Ravno zaradi tega smo v športu iskali specifično kombinacijo, s katero bi bili prepoznavni. Zelena barva zaradi lipovega lista in zelenih površin v državi prav tako predstavlja Slovenijo. Že na nedavno končanih sredozemskih igrah v Mersinu v Turčiji smo lahko videli, da kombinacije zelene, modre in bele barve nima nobena od štiriindvajsetih udeleženk tekmovanja. Modro in belo denimo uporablja vsaj petnajst moštev. Nikakor pa ne želimo na nacionalni ravni ponavljati barv klubov,« pravi Janez Kocijančič.
Matični olimpijski komite sicer nima pravice zapovedati reprezentancam, naj se oblačijo po okusu najvišjega športnega organa. Lahko pa svetuje in prepričuje panožne zveze. »Ko smo spraševali vrhunske športnike, so bili večinoma zadovoljni z zdajšnjo podobo zelene, modre in bele barve. Pri tem vprašanju prevladujejo argumenti tradicije, razlikovanja od drugih, slovenske nacionalne identitete. Naš cilj je, da bi nas prepoznali na vseh tekmovanjih, kjer se pojavimo. Iz lastnih izkušenj lahko zagotovim, da je Slovenija v zdajšnjih barvah postala prepoznavna. V svetu slišimo pozitivne odzive.«
Vse bolj uveljavljajo motiv Triglava
Predvsem na dresih reprezentančnih nogometašev je v zadnjem desetletju zelo prepoznaven motiv Triglava. Njegovo silhueto so po besedah znanega športnega delavca Toma Levovnika izrisali že leta 1993, zdaj pa se vse bolj uveljavlja. »Na sredozemskih igrah je bila podoba Triglava zelo opazna. Sam sem velik podpornik te ideje. To so športniki, ki predstavljajo slovenski šport in našo državo, zato sem prepričan, da bi morali imeti enotno opremo in dizajn,« je dejal Tomo Levovnik in poudaril po njegovem moteč dejavnik: »Po dvaindvajsetih letih samostojne države znova nastopamo z znakom olimpijskega komiteja, ne pa z državnim grbom. To je eden največjih grehov Olimpijskega komiteja Slovenije. Že tako imamo kot narod zelo različen odnos do države in njenih simbolov, da ne govorim o narodni zavesti in nacionalnem naboju. Nedopustno je, da reprezentanti v vseh športih na svojih dresih nimajo več slovenskega grba.«
Levovnik se spominja, da je pred leti v roke prejel katalog s športnimi barvami 160 držav. Le Slovenija je poznala kombinacijo zelene, modre in bele, zato se mu zdi smiselno vztrajati na tej osnovi. Predlaga rešitev, kako bi vse reprezentance predstavljale Slovenijo v zdajšnjih nacionalnih barvah. »Olimpijski komite bi moral zagotoviti enoten dizajn, njegove osnove pa bi potem uporabili različni proizvajalci, ki opremljajo izbrane vrste v različnih športih. Tak sistem denimo poznajo v Nemčiji. Seveda se lahko pojavijo odstopanja. Predvsem v moštvenih športih z žogo, kjer uporabljajo svetle in temne drese. A ravno tu je priložnost, da bi zaradi več možnosti vsi uporabljali zdaj uveljavljene tri osnovne barve,« je sklenil Levovnik.
Rudonja ne bi zamenjal zelene barve
Športniki prav veliko besede pri izbiri reprezentančnih oblačil na prizoriščih tekmovanj kajpak nimajo, imajo pa svoje mnenje. Nekdanji nogometaš Mladen Rudonja, ki je novembra 2001 v Bukarešti zaslovel z zmagovitim golom za svetovno prvenstvo, pravi, da se ne strinja s tem, da je nogometna zveza pred časom zeleno barvo zamenjala z modro. »Moja generacija je zeleno-belo kombinacijo sprejela za svojo. To je bila za nas ob vseh uspehih srečna kombinacija. Zelena mi je všeč, ker je tudi Slovenija zelena dežela. Zamenjave barv se mi ne zdijo preveč smiselne. Z modro barvo na zdajšnjih dresih nogometnih reprezentantov se težko poistovetim,« pravi Rudonja in navrže primer, da ni nujno, da so reprezentance oblečene v barvah zastave. »Če pogledamo v Italijo, vidimo, da njihova zastava ne pozna modre barve, a so Italijani v vseh športih v modrih dresih,« je povedal in dodal, da bi bilo zelo smiselno, če bi se reprezentance v vseh športih barvno poenotile. Še enkrat je poudaril, da bi mu bilo najbolj všeč, če bi bili vsi športniki v zeleno-beli kombinaciji.