Kot je uvodoma poudaril minister za kulturo Uroš Grilc, je ključni dosežek osnutka NPK 2014-2017, da je odprl polje vsebinske javne razprave na področju kulture, pogovor pa poteka v duhu iskanja najboljših rešitev.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik je osnutek uvodoma pohvalila, da ni "esejističen", temveč podprt s številkami. V prihodnje bi bilo po njenem mnenju potrebno predvsem opredeliti naloge muzejske službe, muzeji pa bi potrebovali tudi pomoč pri povezovanju s turističnimi organizacijami, saj se na tem področju zaenkrat ne morejo pohvaliti z uspehi.
Direktorica in umetniška vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor je med drugim opozorila, da bi zmanjšanje števila premier in povečanje obsega postprodukcije za javne zavode, kot je zapisano v osnutku NPK, pomenilo tudi zmanjšanje lastnega prihodka in porajalo nezadovoljne gledalce. Poleg tega bi se z zmanjšanjem števila premier zmanjšale tudi možnosti za sodelovanje za samozaposlene v kulturi.
Želeli bi si sredstev za več celovečercev in kadrovske okrepitve
Filmski producent Danijel Hočevar med cilji za področje v filma v osnutku pogreša težnjo, da bi v prihodnjih letih posneli več celovečernih filmov. Povečanje finančnih sredstev filmarji sicer pozdravljajo, vendar bodo ta ob povečanju nalog pomenila minimum za njihovo izvajanje. Glede na kadrovsko podhranjenost Slovenskega filmskega centra pogrešajo tudi usmeritev glede kadrovske okrepitve.
Generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare je uvodoma izpostavila, da Slovenija nima strateškega dokumenta na področju medijev in da niso urejeni sistemski pogoji za njihovo delovanje. Ker jim je v aktualnem osnutku NPK namenjenih le sedem strani, si na tem področju želijo bolj poglobljeno razpravo.
V prvi vrsti bi potrebovali prečiščen razvid medijev, na podlagi katerega bi bilo mogoče izvesti potrebne ukrepe. Na področju medijske pismenosti predlagajo umestitev vzgoje za medije v šolske programe.
Potrebno bi bilo spremeniti medijsko zakonodajo
Po besedah podpredsednika sindikata novinarjev Slovenije Zorana Medveda bi bilo potrebno prenoviti medijsko zakonodajo, saj obstoječa preprečuje vzpostavitev inovativnih poslovnih modelov. Prenova zakonodaje pa bi bila tudi idealna priložnost, da v diskurz o medijih vrnejo pojem javne dobrine.
Veliko zajemanje sredstev iz RTV prispevka za financiranje del neodvisnih producentov se mu zdi sporno, prav tako je podvomil v predlagano določanje višine RTV prispevka, ki bi bilo vezano na ekonomski položaj upravičenca, saj to, kot je dejal, postavlja pod vprašaj njegovo stabilnost.
Predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak se je posvetil problematiki trga umetnin, ki ga na Slovenskem ni, zato predlaga, naj ministrstvo preveri možnost, ali bi bila mogoča ustanovitev javnega sklada za nakup likovnih del.
Direktor Pomorskega muzeja Sergeja Mašera Piran Franco Juri pa je izpostavil problematiko vključevanja muzejev v evropske projekte. Muzeji, ki pridobijo evropska sredstva, morajo del sredstev kljub temu zagotoviti sami, zato je predlagal, naj ministrstvo muzejem v tem primeru omogoči rebalans in na tak način nagradi tiste, ki so uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev.
