Jamstvena shema, ki si jo je zaradi kreditnega krča za pomoč podjetjem zamislila vlada Boruta Pahorja, je državni proračun do sredine letošnjega junija stala že 64,57 milijona evrov. Država je tako bankam, ki so podjetjem odobravala posojila s poroštvom države, poplačala že petino celotnega izkoriščenega zneska jamstev. Čeprav so imele banke po zakonu na razpolago 1,2 milijarde evrov državnih jamstev, so, spomnimo, izkoristile zgolj 323 milijonov evrov. Banke so podjetjem na podlagi jamstvene sheme (država nikoli ni jamčila za celoten znesek posojila) skupno odobrile 876,5 milijona evrov posojil.

Jamstvena shema je od sredine leta 2009 do konca leta 2010 veljala za enega pomembnejših protikriznih ukrepov, ki naj bi po prvotnih napovedih okrepil posojilni trg in zmanjšal pritisk na likvidnost podjetij. In čeprav so predstavniki vlade vseskozi opozarjali, da jamstvena shema ni namenjena čiščenju bilanc bank, je bilo kaj kmalu jasno, da banke navodila niso povsem dosledno upoštevale. Med podjetji, ki so jim banke odobravale najvišja posojila, prednjačijo predvsem podjetja iz gradbenega sektorja, ki pa je bil v letih 2009 in 2010 že globoko v krizi. Največ, nekaj manj kot 12 milijonov evrov, je država tako bankam poplačala v imenu družbe SCT Ivana Zidarja.

Z več kot deset milijoni evrov unovčenih državnih jamstev sledi Zidarjevi družbi Primorje Dušana Črnigoja, kar pomeni, da sta glavna graditelja avtocest, financiranih z državnim denarjem, doslej porabila skoraj tretjino vseh unovčenih jamstev države.

Jamstvena shema naj bi po prvotnih načrtih predvsem omilila posledice kreditnega krča, ki je nastal v slovenskem bančnem sistemu, po tem, ko so temu mednarodni trgi zaprli dostop do virov. A gradbinci, predvsem veliki, so v prvih letih krize kreditni krč še najmanj občutili. Tako je tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavljal, da je bilo gradbeništvo leta 2009 ena redkih panog, ki so jih banke še financirale. Že takrat so v Umarju ugotavljali, da so banke raje odobravale vedno nova posojila, kot pa da bi morale zaradi stečajev gradbenih podjetij oblikovati dodatne rezervacije in si tako še poslabšati kapitalsko ustreznost.

Za Montavar iz proračuna 40 izplačil

SCT in Primorje pa nista edini gradbeni podjetji na vrhu prejemnikov posojil z državnimi jamstvi, ki so že bila unovčena. Po proračunu so udarili stroški unovčenih jamstev tudi zaradi propada podjetij Ceste mostovi Celje, Kraški zidar in Vegrad. Za vsako od teh so banke unovčile jamstva v višini več kot dva milijona evrov. Slabih 1,9 milijona evrov je država plačala za Stavbar gradnje, 1,7 milijona za Gradis Celje in 1,6 milijona za Cestno podjetje Maribor.

Podjetje Montavar Metalna nova je prejelo daleč največ posojil s poroštvom države. Po podatkih ministrstva za finance so banke za podjetje Montavar Metalna nova doslej namreč unovčile kar 40 jamstev. Njihova skupna višina je dosegla nekaj več kot šest milijonov evrov, velja pa omeniti, da so pri poslovanju NLB s podjetjem Montavar ugotovili vrsto nepravilnosti, domnevno sumljivi posli pa so sprožili tudi notranjo revizijo poslovnega centra NLB za velika podjetja Podravje.

Banke zagotovile: Vsa poroštva v skladu z zakoni

Po naših neuradnih informacijah pa naj bi imeli na ministrstvu za finance nemalo težav s poravnavanjem spornih poroštev bankam, za katere so sumili, da so na plečih države in proračuna zmanjševale posledice preteklih napačnih odločitev. Tako naj bi v mandatu prejšnje vlade nastal celo seznam podjetij, za katera na ministrstvu bankam niso želeli poravnati odobrenih posojil z državnim jamstvom. Zaradi navedenega naj bi ministrstvu oziroma posledično državi grozile celo tožbe bank, ki so za kreditiranje podjetij prejele poroštvo države. A na finančnem ministrstvu zdaj zagotavljajo, da ne čaka na unovčitev nobeno poroštvo države iz naslova jamstvene sheme. »Ministrstvo za finance izpostavlja, da so navedena poroštva nepreklicna in na prvi poziv, zato so bila odrejena izplačila poroštvenih zneskov,« so nam pojasnili in od tem dodali, da so odobritev poroštev proučili z vso dolžno skrbnostjo, hkrati pa prejeli tudi zagotovilo, da so bili ob odobritvi posameznih poroštev izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

Glede na prvotne načrte Pahorjeve vlade z jamstveno shemo bi bilo tveganje za unovčitev državnih jamstev sicer manjše. Vlada je milijardo evrov jamstev prvenstveno namreč želela nameniti zgolj podjetjem najboljših bonitetnih ocen A in B, šele kasneje pa dodatnih 200 milijonov namenila tudi podjetjem slabše bonitetne ocene C. Šele v državnem zboru pa so poslanci odločili, da se sredstva morajo enakomerno porazdeliti med vse tri bonitetne razrede.