Avstralec Mark Webber se ne misli več podrejati in uklanjati bistveno mlajšemu Nemcu Sebastianu Vettlu. Hkrati je ugotovil, da pri 37 letih ni več najmlajši in da mu nobeno od moštev v formuli 1 ne bo podelilo statusa prvega dirkača. Naslov svetovnega prvaka je zanj nedosegljiv, kakšna zmaga le tu in tam pa zanj ni več motiv.

Ko je potegnil črto, je ugotovil, da potrebuje nove izzive. Našel jih je v programu športnih vozil znamke Porsche. »Zelo sem vesel, da sem odprl novo poglavje. Odhajam k eni od najbolj slavnih in najbolj spoštovanih znamk v svetu športnega avtomobilizma,« je dejal Mark Webber. »Odločitev je bila v meni že nekaj časa. Svojega načrta za prihodnost ne bom spreminjal, a ne skrbite – do konca sezone formule 1 se bom popolnoma posvetil ekipi Red Bull, da dosežem čim boljše rezultate, po možnosti zmage.«

Prvi, ki je izvedel za njegovo odločitev, je bil lastnik Red Bulla Dietrich Mateschitz. »Ko sem se odločil, kako naprej, sem najprej poklical Dietricha. O vseh mojih pomislekih sem ga vseskozi obveščal, nikoli pa ni pritiskal name, naj se čim prej odločim ali kaj podobnega« je dejal Webber, ki se bo v prihodnje posvetil hitrostnim vzdržljivostnim dirkam, s 24 ur Le Mansa na čelu.

Vrsto let je bil Webber v formuli 1 med statisti. Torej med tistimi dirkači, ki so omenjeni na začetku in koncu dirke ter morda vmes, če se zapletejo v katero od nesreč. Njegova usoda se je spremenila leta 2009, ko so pri Red Bullu občutno izboljšali dirkalnik. Sploh prvič v karieri je Webber v rokah držal volan, ki ga je lahko popeljal do zmage, toda kaj ko je vloga prvega dirkača v moštvu pripadla nemškemu čudežnemu dečku Vettlu. Nihče pri Red Bullu ni stavil na Webbra, problemi pa so nastali, ko je tudi Avstralec začel dosegati vrhunske dosežke.

Prvič je zares počilo sezono kasneje na VN Turčije, ko sta Vettel in Webber med dirko trčila in tako prepustila veliko dragocenih točk tekmecem. Še hujši spor se je kasneje zgodil v Silverstonu. Za to dirko so pripravili po eno novo sprednje krilce za oba dirkača, a Vettel je svojega na prostih treningih poškodoval in vodja ekipe Christian Horner je naročil mehanikom, naj z Webbrovega dirkalnika snamejo novo sprednje krilce in ga namestijo na Vettlovega. Webber je nato »eksplodiral« na dirki, suvereno zmagal in se ekipi cinično zahvalil, da to ni bil tako slab rezultat za dirkača številka dve v ekipi.

Webber je prepričan, da Vettel jemlje ekipo kot svojo igračo in jo zna dodobra izkoristiti. Vse drugo je le motnja. »Dirkača morata iti vsak svojo pot, poti do nekakšne harmonije ni več,« je dejal nekdanji vodja ekipe Flavio Briatore. »Oba sta dirkača, ki imata v rokah konkurenčna dirkalnika. Kdo bo komu pomagal, niti ni vprašanje, bolj bo zanimivo, kdo bo komu nagajal. Ekipa sploh nima nikogar s pravo avtoriteto. V njej pa ne vidim več prostora za Webbra.« Stari lisjak je že vedel, kaj govori.

Kako cenjen je bil Webber pri Red Bullu, priča tudi njegov letni zaslužek. Letos bo v žep pobasal pet milijon evrov, kar pa je v primerjavi z najdražjimi dirkači še vedno pravi drobiž. Največ zasluži Fernando Alonso pri Ferrariju s 23 milijoni, takoj za njim pa je Webbrov moštveni »prijatelj« Vettel, ki bo na račun prejel 22 milijonov evrov.

Natanko 130 dirk in sedem sezon je Webber potreboval, da je v formuli 1 prvič zmagal. Na najvišjo stopničko je prvič stopil leta 2009 v Nürburgringu na VN Nemčije, ljubitelji formule 1 pa so tedaj avstralsko himno spet slišali po 28 letih, potem ko je pred tem leta 1981 slavil Alan Jones. Avstralci so Webbrov dosežek znali ceniti. V njegovo čast so izdali tri različne poštne znamke, na katerih so bile fotografije njegove zmage na Nürburgringu.

Webber ima menda doma osla in dva psa, ne mara pa jadranja. V prostem času raje spremlja ragbi in nogomet, večkrat pa se je že udeležil dobrodelne prireditve na Tasmaniji, kjer sodelujoči kolesarijo z gorskimi kolesi in veslajo s kajaki. Prav tu si je Webber pred leti zlomil nogo, ko se je s kolesom zaletel v avtomobil.

V otroških letih je bil njegova prva strast motokros, kar ni nenavadno, saj sta imela njegova starša v lasti trgovino in servis motokrosov. Iz dveh koles je na štiri presedlal, ko je štel 14 let, ko je sedel v karting. Volan v rokah drži še vedno, le da bo v prihodnje pri visokih hitrostih nad glavo spet imel tudi streho.