Ker živim v neposredni bližini tovrstnega zabavišča, imam v vsakem primeru privilegij, da imam vpogled v njihov prosti čas. Predvsem med poletnimi konci tednov mi Južnoameričanke na balkonu vizavi moje pozicije dokaj redno prirejajo popoldneve ob južnoameriški pop glasbi in sosesko spremenijo v malo Havano, Cali ali Bogoto. »Pa saj to je v redu,« je, potem ko sem neki ekipi omenil dogajanje, pripomnila gospodična, ki je začutila možnost, da puristično preveri, mar mi dogajanje morda vendarle ni tudi nadležno. »Vseeno imam občutek, da se rahlo pridušaš,« je še pronicljivo zlobnostno dodala, testirajoč moje dejansko sprejemanje multikultija, ko se ta dogaja v neposredni soseščini. Kar je seveda opazka na mestu. Če recimo živiš zraven zabavišča, imaš do hrupa zlahka drugačen odnos kot udeleženci, ki ga v njem samo pobiksajo, spat pa se odpravijo v mirne Pirniče. Vendar pa v primeru teh kavkic res ni problema. Študentka, ki biva na sosednjem balkonu, si je nedavno, ko so latine ob »long drinkičih« in salsi kulminirale, sicer nadela gumijaste rokavice ter začela biksati balkon, kar je bil kanček demonstrativno trpeč prizor, sicer se pa zdi, da so vsej bližnji okolici ti latino dnevi in popoldnevi dobrodošli. Itak si preostanek življa redko vrti glasbo, tako da je bila pozicija didžeja prazna, odebeljene in ponosne basovske linije ter ritmi, ki jih ta glasba premore, pa so izšli iz vročine in so zato eden najboljših pripomočkov za prenašanje vročine. Boljše od vsake klimatske naprave.
A nekaj drugega, pred nekaj leti in na tem mestu že blago obravnavanega, je (še vedno) pri vsem skupaj najbolj zanimivo. Gre za podatek, ki sem ga izvedel od makedonskega prijatelja, čigar oče je v 50. in 60. letih delal v Ljubljani in ga je njemu, svojemu potomcu, dal kot popotnico, ko se je v Ljubljano odpravil tudi on. V bližnjem lokalu vizavi nekdanje tovarne baterij, v katere nekdanjih prostorih danes obratuje slačibar, so se že v tistih časih zbirale socialistične prostitutke. In menda obratovale v kletnih prostorih. Kar je vendarle fascinantno nepojasnljivo. Kajti če je to, da je ta dotična zaplata planeta dandanes obljudena z artistkami, pojasnljiva s prisotnostjo erotičnega zabavišča, to, zakaj naj bi se nekoč v istem mikrookolišu zadrževale prostitutke, torej na neki način prav tako ponudnice erotičnih doživetij, ostaja misterij. Seveda se kot razlaga ponuja bližnjost tedanje tovarne in tudi železnice s številnimi spolne potešitve željnimi delavci, vendar pa to, da je 50 let pozneje erotični bar našel svojo lokacijo spet prav tam, znova namiguje na misterioznost, ki je videti naključje.
