Nepredvidljiv. Če za koga, to velja za slovenskega teniškega igralca Grego Žemljo. Včasih negativno preseneti, ko izgubi proti na papirju lažjemu tekmecu, nato pa pozitivno preseneti, ko na kolena spravi boljšega. In prav to se je zgodilo v Wimbledonu, žrtvi pa je bilo ime Grigor Dimitrov. Mladi Bolgar, sicer 29. nosilec in uradno fant teniške zvezdnice Marije Šarapove, je klonil po petih nizih s 3:6, 7:6 (4), 3:6, 6:4 in 11:9, dvoboj pa se je zaradi dežja, ki je postal že del londonske tradicije, zavlekel v drugi dan.

Če bi 26-letnega Jeseničana, ki je v mladosti ob tenisu treniral še alpsko smučanje, pred dnevi poslušali, ali ima večje možnosti za zgodovinski preboj med 32 najboljših na tako čislanem turnirju za veliki slam, bi dejali, da jih nima. Razpoložen je bil namreč milo rečeno slabo. »Res je, bil sem zadržan, ker pač vem, kako se počutim – slabo. Mučim se, ne uživam v dvobojih, hitro sem zadihan, utrujen. A to je pač cena tega, da se veliko ukvarjam s kondicijsko pripravljenostjo. Slaba kondicija je glavni problem, ki za sabo potegne veliko stvari. Na igrišču nisem postavljen najbolje, neverjetno, koliko sem počasnejši glede na lansko sezono ali pa začetek letošnje,« je negativna energija pred dvobojem 2. kroga s skoraj dva metra visokim tekmecem kar vrela iz njega. Nato pa se je zgodil popoln preobrat. In ko se je začel odločilni peti niz, se je zdelo, da ga Slovenec enostavno ne more izgubiti. Tudi potem ko so zaradi dežja pri izidu 9:8 dvoboj prestavili na naslednji dan.

Kljub vnovični dvourni zamudi zaradi dežja je bil prvi Slovenec, ki mu je že lani uspela zgodovinska uvrstitev med najboljših 32 na velikem slamu v New Yorku, prepričljiv, po 4 urah in 4 minutah igre pa je izkoristil svojo šesto zaključno žogo. »Velikokrat se je že zgodilo, da sem proti tekmecem, ki so bili na papirju precej močnejši, pokazal dobro igro. Bil sem zbran in umirjen, pa čeprav je prišlo do prekinitve. Zdelo se mi je, da sem v petem nizu dvignil raven svoje igre, saj sem se odlično gibal. Seveda se ni bilo enostavno prilagoditi razmeram po prekinitvi, a mi je to odlično uspelo,« se je smejalo 1,83 metra visokemu desničarju, katerega mladostna vzornika sta bila Boris Becker in Pete Sampras, danes pa si želi, da bi igral podobno popolno kot Roger Federer.

Toda zgodba v Wimbledonu še ni zaključena, pa čeprav toliko denarja, kot tokrat – 75.000 evrov – še ni zaslužil na nobenem turnirju. Vnovična zmaga, jutrišnji nasprotnik (če ne bo spored znova krojilo vreme) bo Argentinec Juan Martin del Potro, sicer osmi nosilec, pa bi pomenila, da bi na čeku pisalo najmanj 122.000 evrov, hkrati bi se na lestvici ATP najverjetneje prebil višje od 49. mesta, ki ga je zasedal 20. maja letos. »Del Potro je moj stari znanec, s katerim imam nekaj neporavnanih računov, saj sva se lani pomerila v finalu turnirja na Dunaju, izgubil pa sem v dveh nizih. Čeprav je igral dobro, se mi je zdelo, da sem mu nudil dober odpor. Je odličen igralec, ki pa ima tako močne kot tudi šibke točke. Vem, da imam možnosti, če bom dobro serviral, saj se na travnati podlagi znajde najslabše izmed vseh podlag,« še pravi trenutno najboljši izmed slovenske trojice, ki je uvrščena med 100 teniških igralcev na svetu.