CX-5 in CR-V. Se oznaki japonskih športnih terencev izpod prstov Mazdinih in Hondinih razvojnikov razlikujeta v enem ali dveh znakih? Še ena stvar, na katero imamo dva odgovora, odvisna pač od tega, kako na oznaki gledamo. Na prvi pogled imata tako skupen le en znak, črko C, če na vse skupaj pogledamo malce drugače, pa bi bila primerna tudi ugotovitev, da imata skupna dva znaka. Črka V je namreč lahko tudi rimska številka 5 in v tem primeru imata petico v imenu oba. In če bi nadaljevali v tej smeri, bi brez težav našli še vrsto točk, pri katerih sta si avtomobila po eni strani zelo skupaj, po drugi pa povsem narazen.

Motor, na primer. Tako enega kot drugega športnega terenca je poganjal 2,2-litrski turbodizelski primerek, obema sta ponujala podporo zelo kakovostna in odzivna 6-stopenjska ročna menjalnika in oba sta od sebe spravila enako najvišjo moč – 150 konjev ali 110 kilovatov. A le ena spremenljivka je vse skupaj postavila v precej drugačno luč. Štirikolesni pogon namreč. Testna honda CR-V ga je imela, mazda CX-5 ne. Kar se med vožnjo po urejenih cestiščih niti ni ali pa sploh ni poznalo. Med vožnjo po avtocestah sta bila namreč oba avtomobila enako udobna, podobno odzivna (mazda je z mesta do hitrosti 100 kilometrov na uro potrebovala 9,2 sekunde, honda z 9,7 sekunde malce več) in podobno hitra (CX-5 je dosegel največ 202 kilometra na uro, CR-V največ 190). Je pa bilo omenjeno razliko, logično, bolj čutiti pri porabi. Pri prvem je ta namreč znašala okroglih sedem litrov dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov, pri drugem pa dobrega pol litra (7,6) več. Še večja je bila seveda razlika pri vožnji po slabih podlagah in na neurejenih cestah ali približkih teh, a je tu treba dodati, da Mazda omenjeni motor ponuja tudi v kombinaciji s štirikolesnim pogonom, medtem ko ga Honda izključno z njim. Pri testnih primerkih pa je na mestu sklep, da se je na cestah bolj izkazala mazda, na terenu pa honda.

Ne glede na način pogona se terenska nrav honde malenkost bolj zrcali tudi za volanom. Delovni prostor mazde CX-5 je malce bolj sofisticiran, materiali so mehkejši, pogled na armaturo prijaznejši, honda CR-V pa deluje bolj robustno, a tudi bolj prostorno in pregledno, tako da človek dobi občutek, da sedi za volanom večjega avtomobila. Pogled na meter tako kar malce preseneti, saj je dolžinska razlika med obema vsega dva centimetra: mazda namreč meri 4,55, honda pa 4,57 metra. Pa da ne bo pomote: tudi v CX-5 je prostora dovolj, celo zelo veliko, a CR-V je na tem področju letvico postavil tako visoko, da je v teh velikostnih okvirjih praktično neulovljiv. K temu sicer zagotovo pripomore tudi njegova malenkost bolj »škatlasta« oblika, ki pa je vseeno zaokrožena v precej atraktivno celoto, medtem ko ima mazda tudi zunaj mehkejše, manj robustne poteze. Vse skupaj se pozna tudi pri prostornini prtljažnika, ki pri hondi pogoltne za 589, pri mazdi pa za 503 litre prtljage, in pri prostoru na zadnji klopi, ki ga je pri mazdi veliko, pri hondi pa zelo veliko.

Precej veliko je pri obeh tudi opreme. Paketa, s katerima sta bila opremljena testna primerka, se imenujeta attraction (pri CX-5) in lifestyle (pri CR-V) ter ponujata prav vse, kar danes potrebuje sodobno opremljen štirikolesnik (ABS, ESP, EBD, pomoč pri speljevanju v klanec, 6 zračnih blazin in zaves, tempomat, 2-področno avtomatsko klimatsko napravo, parkirne senzorje, radio s CD/MP3...). Precej občutno razliko v ceni – mazda CX-5 CD 150 2WD atraction stane 28.890, honda CR-V 2,2 i-DTEC 4WD lifestyle pa 32.490 evrov – gre tako pripisati nečemu drugemu. Čemu, je razvidno iz besedila in tudi iz polnega naziva avtomobilov. O vsem skupaj pa tudi v sklepu.

Več fotografij na www.dnevnik.si.