Kanal. Po dvanajstih letih zatišja so na plan spet prišli načrti za gradnjo obvoznice mimo Kanala. Petstometrski odsek ceste nameravajo pred znamenitim kamnitim mostom speljati ob železnici čez vrtove domačinov in skladišče podjetja Aha Plastik in ga po novem ločnem mostu čez Sočo na regionalno cesto priključiti še pred koncem naselja, tik za sedanjo Mercatorjevo trgovino. Žrtvi posega, s katerim bi ozko trško jedro rešili pred tovornjaki, izpušnimi plini in hrupom, bi bila tudi spomenika padlim borcem in slikarju Ivanu Čargu.
Skozi Kanal se povprečno na dan pelje 33 priklopnikov, 137 kamionov in okoli 6000 osebnih vozil. Tomaž Willenpart z Direkcije RS za ceste priznava, da je obremenitev sedanje ceste majhna, a hkrati skupaj z županom Andrejem Maffijem dodaja, da gre za pomembno prometnico, ki zahteva posodobitev. Župan se strinja, da bodo kratko potegnili stanovalci petih hiš ob Kidričevi ulici, saj bodo v zameno za vrtove in sadovnjake dobili tovornjake. Njihovo skrb razume, a pričakuje razumevanje. »Že od začetka sem prepričan, da je to rešitev za Kanal. Zmanjšala bo izpušne pline, povečala prometno varnost. Omejitev hitrosti bo takšna, da onesnaženje ne bo večje, tovornjaki in avtobusi, ki se zdaj s težavo srečujejo na mostu, bodo preusmerjeni na obvoznico. Tudi zaradi tekočega prometa bo manj onesnaženja. Prireditve, zaradi katerih zdaj zapiramo regionalno cesto, bi lažje organizirali,« pravi. Prepričan je, da obvoznica ljudi ne bo peljala mimo Kanala, kakor se je to zgodilo v Solkanu, ter da s tem rešujejo staro trško jedro.
Krajani imajo na obvoznico različne poglede. Stanovalce ene od hiš, ob kateri naj bi umestili krožišče, bosta do ceste ločila le dva metra in pol pločnika, drugi se bojijo zmanjšanja vrednosti nepremičnin ob obvoznici, tretje zanima, ali ni namen gradnje obvoznice zgolj v tem, da bi omogočili dostop do edinega zazidljivega območja v Kanalu na desnem bregu Soče. Nekdanji poslanec Ivo Hvalica pa bo denimo težko shajal brez spomenika slikarju Ivanu Čargu, ki bi mu morali zavoljo obvoznice najti drugo mesto. Proti sedanji trasi (ne pa proti vsakršni obvoznici) so tudi krajani, ki so se združili v civilno iniciativo. Arhitektka Darja Slapernik je prepričana, da glavni argument izboljšanja bivanjskih razmer ne zdrži, saj obvoznica ne bo zaobšla naselja. Nedopusten se ji zdi poseg v korita na reki Soči, ki so zaščitena kot naravna vrednota državnega pomena, predvsem pa je prepričana, da je »predvidena obvoznica v odnosu do obstoječega naselja in reke Soče predimenzioniran prostorski parazit, ki naselje podreja tranzitnemu prometu in se s tem ne ozira niti na naravne niti na ustvarjalne danosti obstoječega naselja«.
V prihodnjih tednih bodo na vrata najbolj prizadetih krajanov potrkali projektanti, a jasno sporočilo države so dobili že na nedavnem zboru krajanov: če se ne bodo zmogli poenotiti, obvoznice pač ne bo. V vsakršnem primeru pa bagri ne bi zagrmeli prej kakor v treh letih, saj je obvoznica komaj v fazi projektiranja.
