Vsekakor gre za pogumno potezo. Nemara celo najpogumnejšo, odkar je zdajšnja garnitura pod vodstvom Matjaža Rakovca prevzela hokejsko oblast. Upoštevati je treba, da je vrh HZS na Jesenicah padel v bazen sprtih ljudi, kjer okolje zaradi tegob v zadnjih letih nima več posluha za vlaganje denarja v tako priljubljeno panogo v železarskem mestu. A kljub temu jim bo javnost upravičeno zelo pozorno gledala pod prste. Že zaradi izgubljenega zaupanja nekdanjih vodilnih v preteklosti in strahu pred novim razočaranjem.

Začetek morda ni najbolj posrečen, saj se je HZS projekta obuditve spečega velikana HK Acroni Jesenice lotila v tajnosti, kar ni v skladu s transparentnostjo, ki jo tako rad zagovarja Rakovec. Včeraj smo v Dnevniku razkrili nekaj doslej skritih podrobnosti, s katerimi se bodo lokalni patrioti na Jesenicah težko sprijaznili. Če vodstvo hokejske zveze meni, da bodo goreči privrženci najtrofejnejšega športnega kolektiva v državi z odobravanjem sprejeli dejstvo, da jim klub vodijo iz Ljubljane, se motijo. To je približno tako, kot če bi imel Real iz Madrida sedež v Barceloni. Če mislijo, da se bodo igralci grebli za mesto v slačilnici zgolj zaradi blagovne znamke z bogato tradicijo in za to ne dobili plačila, živijo v oblakih.

Usoda jeseniškega hokeja ta trenutek, ko je HZS že lep čas intenzivneje vpeta v zgodbo, ni nič kaj bolj rožnata kot denimo lani ob tem času. Obstaja možnost, da je celo bolj tragična, potem ko se je mednarodnemu sodelovanju pred dnevi odpovedal celo Miha Rebolj iz HD Jesenice mladi, ker mladinski pogon na Jesenicah nima denarja. Ko je Rebolj v Avstrijo sporočil, da mladi gorenjski hokejisti ne bodo igrali niti v regijskih ligah do 18 in 20 let, je ledeni pot znova oblil direktorja EBEL Christiana Feichtingerja. Možakar srednjih let iz urejene dežele na drugi strani Karavank ima z Jeseničani v zgolj letu dni resnično zgolj slabe izkušnje, zato ni presenetljivo, da v Zgornjesavski dolini ne zaupa nikomur več.