Pod avtorstvo tega novega distribucijskega portala se podpisuje Študentska založba; izdelala ga je na lastno pobudo in z lastnim vložkom, ki ga ocenjujejo na približno 200.000 evrov. Portal je plod enoletnega razvoja, pospešenega z vidnim navdušenjem knjižničarjev in bralcev, ki tako le še krepijo že tradicionalno tesno zavezništvo. Vse kaže, da je Biblos dobra novica tudi za slovensko diasporo, saj so v testnem obdobju uporabniki do portala dostopali z računalniki iz kar 58 držav. Z možnostjo prilagajanja velikosti črk vključuje slepe in slabovidne ter z oddaljeno izposojo hendikepirane osebe, ki do aktualne domače knjižne produkcije ne dostopajo tako zlahka. Portal so pozdravile založniške hiše, sicer rahlo zadržano in nikakor ne enoglasno: e-knjige je za zdaj ponudilo 30 založnikov. Ugotovimo lahko še to, da so se o tej temi najredkeje izrekali avtorji, torej prav najbolj zapostavljen in podhranjen člen knjižne verige.
Pred »obredom prehoda« v vabljivo, a negotovo digitalno prihodnost je Študentska založba, kot dobro ve in zna, zagnala še malo hrupa. Postregla je z nekaj številkami, ki nam sporočajo dvoje. Prvič, da je zanimanje za e-knjige precejšnje: v testni fazi je sodelovalo več kot 1000 stalnih uporabnikov, ki so zabeležili več kot 6000 izposoj. A to že vemo, kot tudi vemo, da ni problem povpraševanje, temveč premajhna in premalo raznolika ponudba e-knjig. Biblos je za zdaj pri tej postavki zagotovo razočaral: ponudil je le 150 knjig, a v isti sapi obljubil, da bo število kmalu pomnožil. V kar bo pravzaprav prisiljen, saj bo v prihodnjih tednih tudi Mladinska knjiga še uradno predstavila svoj portal za e-knjige. A ključno vprašanje je, ali bi določeno slovensko e-knjigo kupili le zato, ker jo želimo brati dlje od dveh tednov, kolikor traja izposoja.
