»Ker se zaradi bolezni ven ne umre in smo nekako navajeni, da imajo ljudje v starosti čudne noge, najpogostejši kronični bolezni do zdaj nismo posvečali dovolj pozornosti. Še zlasti ne njenemu zgodnjemu odkrivanju, kar bi olajšalo in povečalo kakovost življenja kar dvema tretjinama populacije«, je prepričana družinska zdravnica Mateja Bulc. Opozarja, da bi morali diagnosticiranje in vodenje bolezni ven prenesti v ambulante družinske medicine.
V Sloveniji je namreč le osem strokovnjakov dermatovenerologov flebologov (strokovnjakov za bolezni ven), težave zaradi ven na nogah pa ima po 50. letu vsak drugi prebivalec Slovenije. »V ambulantah družinske medicine že imamo ustrezne aparature za diagnosticiranje. Če bi jih oplemenitili še z znanjem, bi z odkrivanjem in vodenjem venske bolezni v ambulantah tudi zdravstveni zavarovalnici prihranili nemalo denarja,« je nadaljevala Bulčeva, ki opozarja, da bi morali kompresijsko zdravljenje in venoaktivna zdravila znova predpisovati na recept. Predlaga, da bi ustanovili tudi nekakšno strokovno vensko ekipo, kjer bi lahko družinski zdravniki sproti pridobivali strokovne nasvete in jim ne bi bilo treba vse bolnike pošiljati k strokovnjakom.
Pripomočki bi morali biti na recept
Da bi morali pripomočke za kompresijsko zdravljenje in venoaktivna zdravila znova predpisovati na recept, se strinja tudi dermatovenerologinja Tanja Planinšek Ručigaj, ki prav tako izpostavlja velik pomen zgodnjega odkrivanja te nič kaj prijazne in estetske bolezni in njenega pravočasnega zdravljenja. Ta namreč učinkovito preprečuje kasnejše zaplete, ki lahko privedejo do odprtih ran na nogah. V odgovor Bulčevi o izobraževanju pa pojasnjuje, da na dermatološki kliniki v Ljubljani že od leta 2003 pripravljajo specializirane tečaje, na katerih o venskem popuščanju, ravnanju z žepnim doplerjem, izvajanju terapije in podobnem poučujejo zdravnike in medicinske sestre.
Začetne težave z venami se kažejo na različne načine: kot krčne žile, otečeni gležnji, boleče, težke in srbeče noge. »Bolezen ven se najpogosteje začne z občutkom težkih nog, bolečinami vzdolž ven ali večernim otekanjem na hrbtišču stopal ali okoli gležnjev,« opisuje znake dermatovenerologinja Nada Kecelj Leskovec in dodaja, da se težave stopnjujejo v toplem vremenu. Bolezen je prepoznavna po tankih, temno modrih majhnih žilicah, ki se imenujejo mrežaste vene. Če se te razširijo, zavijugajo in izbočijo, nastanejo varice, posledice venskega popuščanja pa so zapleti na koži goleni.
Pomagata gibanje in izogibanje toploti
Kronična bolezen ven nastane zaradi motenj v venskem obtoku. Do motenj v obtoku pa pride zaradi daljšega stanja na nogah ali sedenja, ko teža krvi povzroči širjenje ven. Stena in venske zaklopke v zdravih venah se takšnemu pritisku zlahka upirajo in ne širijo vene, ko pa zaklopke in stene ven oslabijo, pride do razširitve ven. To oteži pretok krvi nazaj proti srcu in venska kri zastaja. Ko postane takšno stanje kronično in začne povzročati probleme, postane kronična tudi venska bolezen, venske stene in obdajajoča tkiva se vnamejo. Ob zastajanju krvi bele krvničke prehajajo skozi vensko steno v mišičje, maščevje in kožo, kjer sproščajo snovi, ki povzročajo kronično vnetje tkiv. To pa povzroča bolečine v nogah, otekanje gležnjev in goleni in postopne spremembe na koži ter podkožnem tkivu.
Dermatovenerologinja Nada Kecelj Leskovec pojasnjuje, da lahko težave zaradi venske bolezni sproži ali poslabša previsoka telesna teža, starost, kajenje, dolgotrajno sedenje ali stanje, visoke temperature, hormonske motnje v nosečnosti ali menopavzi, nošenje težkih bremen in drugo. Že ob prvih znakih venskega popuščanja priporoča čim več gibanja in čim manj gretja, tudi kopanja v pretopli vodi v toplicah. V gibanju ne priporoča sunkovitih gibov, priporoča pa zlasti hojo, kolesarjenje in plavanje.
Pri svojem delu ugotavlja, da v začetni fazi venskega popuščanja bolniki niso pretirano motivirani za nošnjo kompresijskih dokolenk, še zlasti ne poleti. Ko pa se navadijo in popuščanje napreduje, to motiviranost precej zvišuje. Pojasnjuje še, da je venska bolezen dedna bolezen in dednostnega vzroka ne znajo zdraviti, zdravijo pa posledice. Zato se lahko venska bolezen ponovi. Vene, ki več ne funkcionirajo, pa je po njenem mnenju najbolje odstraniti.
Strokovnjaki odsvetujejo samodiagnoze
Kronična venska bolezen je bolezen, ki se nikoli ne pozdravi sama od sebe in vselej napreduje, še pojasnjujejo strokovnjaki, ki priporočajo čimprejšnje zdravljenje. Zato priporočajo, da zdravniško pomoč poiščemo takoj, ko na nogah opazimo in občutimo prve simptome: pekoče, tope bolečine, oslabelost, utrujenost, srbenje, občutek težkih nog, nemirne noge in mišične krče oziroma ko opazimo prve mrežaste vene ali varice, otekanje stopal, gležnjev in goleni. Odločno odsvetujejo samodiagnoze, saj je zaradi nadaljnjega zdravljenja zelo pomembno zdravnikovo mnenje.
Ko zdravnik ugotovi kronično bolezen ven, izbira med različnimi načini zdravljenja. Kompresijsko zdravljenje obsega kompresijske nogavice in povoje. Z venoaktivnimi zdravili se zmanjšuje aktivacijo belih krvničk, ki sprožajo vnetne venske procese. Pri sklerozaciji ven v varice vbrizgavajo sklerozacijska sredstva, s kirurškimi posegi pa zdravijo največje varice. Te lahko zdravijo tudi z endovenskim posegom, kjer s pomočjo laserske ali radiofrekventne energije varico zaprejo z notranje strani. Lasersko zdravljenje je primerno za zdravljenje manjših varic.
