Vlada je s tem odgovorila na zahtevo upravnega sodišča in mnenje poslala državnemu zboru. Vlada je prepričana, da je pri posegu v pravice razlastitvenih zavezancev in lastnikov nepremičnin na območju nordijskega centra Planica zasledovano in doseženo načelo sorazmernosti, primernosti in nujnosti dejanske razlastitve pred izdajo oziroma pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi za dosego javne koristi kot tudi sorazmernost med pomenom (težo) razlastitvenega namena (javna korist) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.

Upravno sodišče je v zvezi z upravnim sporom, ki se vodi v tej zadevi, podalo zahtevo za oceno ustavnosti dela 19. člena zakona o NC Planica. Sodišče meni, da ureditev, na podlagi katere investitor že na podlagi potrdila, da je vložena zahteva za razlastitev, izkazuje pravico gradnje, nedopustno posega v lastninsko pravico lastnika teh nepremičnin, s tem pa je v nasprotju s slovensko ustavo, ki varuje pravico do zasebne lastnine.

Vlada meni, da določba ni v nasprotju z ustavo, saj gre v primeru sporne določbe za nujen, primeren ter sorazmeren poseg v pravico do zasebne lastnine ob spoštovanju ustavnih omejitev razlastitve. Zakon o NC Planica izrecno določa, da sta izgradnja in delovanje NC Planica kot javne športne infrastrukture v javnem interesu. NC Planica predstavlja vrhunski trenažni in tekmovalni ter celotni javnosti dostopni rekreativni center, ki je hkrati del slovenske nacionalne identitete in del kulturne dediščine Slovenije, obenem pa sedanji in bodoči simbol prepoznavnosti Slovenije v svetu. Projekt je izjemnega pomena, tako z vidika promocije države kot tudi gospodarskega razvoja tega območja, meni vlada.