Že med majskim svetovnim hokejskim prvenstvom v Stockholmu na Švedskem smo pisali, da so vodjo slovenske reprezentance Boruta Jakiča izrinili s funkcije, ki jo je zasedel lani novembra. Na severu Evrope je začutil krivico, še danes pa ne pozna natančnega razloga, zakaj je bil načrtno izobčen iz nacionalnega moštva. Vest mu ni dopustila, da bi še naprej molčal, zato se je odločil javno spregovoriti. Njegove besede imajo težo, saj je dodobra seznanjen z razmerami v izbrani vrsti, povrhu pa mu hokej ni tuj. S to igro se je namreč sam profesionalno ukvarjal. Bil je tako igralec kot uveljavljen mednarodni sodnik.
Jakič je v daljšem klepetu povedal svojo resnico, ki jo je izkusil z reprezentanco. Govoril je predvsem o selektorju Matjažu Kopitarju, ki je v njem našel novega neprijatelja. Jakič ne ve, zakaj natančno, bi pa rad izvedel. »Po tem prispevku bo selektor zagotovo še bolj jezen, saj ne prenese nikakršne kritike na svoj račun. V Stockholmu so iz njegovih ust deževale zelo ostre besede o poročanju medijev, kar je bila huda napaka. Kritiko moraš vzeti kot pomoč pri svojem delu, saj te obogati in izbrusi. Če človek misli, da je samo on glavni in ni zraven nikogar drugega, potem to vodi v totalitarni sistem,« je svoje videnje razlagal Borut Jakič, ki si je na prigovarjanje Kopitarja celo za en mesec prestavil spomladanski dopust v Kaliforniji, da bi lahko prišel aprila na zbor reprezentance v Maribor. A potem ga selektor ni več poklical. Vse je potihnilo. »Do trenutka, ko so mi drugi namignili, da me ne potrebuje več. Nič mi ni bilo jasno. Šele dva dneva pred odhodom na Švedsko sem izvedel, da grem lahko zraven. Generalni sekretar Kontrec je rekel, naj se pridružim, da bo mir in da bom v Stockholmu kot turist,« pravi Jakič.
Na severu Evrope je Kopitar komaj pogledal Jakiča. Kot pravi naš sogovornik, je dobil celo prošnjo, naj se ne približuje slačilnici, kar je šikaniranje brez primere. »V takšnih razmerah je nemogoče delati. Ko se pogovarjaš z igralci, nihče ne upa nič reči čez selektorja, da mu slučajno ne bi prišlo kaj na ušesa. Večinoma so prestrašeni. V ekipi je določen strah, predvsem pa ni sproščenosti. Prepričan sem, da ima hokejska reprezentanca v tej postavi izreden potencial. Z nekaj več sproščenosti je pred njo velika prihodnost. Ne more pa biti vse podrejeno vojaški vzgoji. Ne bom pozabil, kako je Matjaž Kopitar enega od vodilnih funkcionarjev nagnal iz slačilnice, češ, da nima tam kaj delati. Spomnim se tudi, da sem nekega dne v hotelu ostal brez kosila, ker je delegacija odšla v mesto, ne da bi mi kdo kar koli povedal. Vodja reprezentance se ukvarja z logistiko, kot so odhodi v mesto ob prostih dnevih, skrbeti mora za obračune stroškov, avtobusne prevoze... Jaz sem bil v Stockholmu uradno vodja reprezentance, v resnici pa krasen turist,« je nizal Borut Jakič.
Ker ima v hokeju bogate izkušnje, je tudi sam opazil, kako se je selektor izgubil med prvenstvom, na kar smo v Dnevniku večkrat opozarjali. »Zelo mi je žal, da smo padli v nižji rang. Škoda mi je fantov, saj bi se lahko bolje prodali v dobre klube. Ker imamo bazo 25 igralcev, se ti lahko prodajo večinoma zgolj na velikih tekmovanjih. Mi pa smo imeli najboljšega igralca več kot pol turnirja na tribuni. Ko je Luka Gračnar proti največjima reprezentancama v skupini na zadnjih dveh tekmah prišel v gol, smo osvojili polovico točk. Ko trener vidi, da dva vratarja nista v vrhunski formi, mora ukrepati. Že v poročilu o delu sem napisal, da bi moral nekdo resnično odgovarjati za teh sedem porazov. Saj vendar ni naključje, da so igralci zgrešili toliko zrelih priložnosti. Videlo se je, da niso sproščeni, da igrajo v krču,« je ocenil Jakič.
O reprezentantih govori izredno spoštljivo. S karizmo ga je navdušil predvsem kapetan Tomaž Razingar, s katerim se je imel možnost zaplesti v daljši iskren pogovor. Jakič je izpostavil predvsem njegove povezovalne sposobnosti, spomnil se je tudi solz sreče v Vojensu, »ki niso bile slučajne«. Pravi, da bi z največjim veseljem še naprej ostal v funkciji vodje reprezentance. Predvsem zaradi hokejistov, a bo moral po njegovem nekdo udariti po mizi. »Predsednik zveze Matjaž Rakovec in Dejan Kontrec sta krasna človeka. Za hokej sta naredila marsikaj dobrega. Zdaj je zveza na pravi poti. Rakovec je uredil finančno področje, nikdar se ne vtika v stroko, česar se njegovi predhodniki niso držali. Če ne bi bilo Kontreca, bi bili vsi sprti med seboj. On je mehka duša. Razmišlja zelo pozitivno in umirjeno. Če bi bil kolerik, bi šla zveza v maloro. Je kot strelovod, nad katerim se vse lomi. V Stockholmu je bil zelo utrujen od vsega skupaj. Dobil sem občutek, kot bi bil vsak dan za dva centimetra manjši. Ničesar ne zaostruje, čeprav bi včasih lahko bil bolj odločen. V dobro hokeja,« je sklenil Borut Jakič.
