Hokeju je bil predan vse od trenutka, ko si je znal sam zavezati drsalke. Skupaj z očetom sta bila pogosta obiskovalca tekem domačega Buffala, sam pa je nosil dres z imenom Dominika Haška, tedaj vzpenjajoče se češke vratarske zvezde. Leta kasneje sta si stala nasproti. Še več: prav Kane, ki ga je moral oče spodbujati pri učenju drsanja, mu je zabil odločilni gol za zmago z 1:0.

Družina mu je bila vedno pomembna, s tremi sestrami pa je sklenil kompromis: da bi se skupaj ukvarjali s športom, je moral sodelovati pri igranju s punčkami, pri čemer so mu dodelili vlogo očeta. Na začetku hokejske kariere je veljal za majhnega (kasneje je zrastel do 1,8 metra), toda nihče ni mogel mimo njegovega strelskega učinka, ko je kot 14-letni fantič na 70 tekmah skupno zbral 160 točk in dosegel 83 golov. Povabili so ga v Detroit, kjer so mu ponudili šolnino, njegov mentor pa je postal Pat Verbeek, nekdanji zvezdnik lige NHL, ki je v 21 letih bogate kariere dosegel 533 golov. Njegovi starši so bili nad mentorjem navdušeni in v trenutku pozabili, da bo odslej bival daleč od doma. Pot med najboljše je bila tlakovana.

25. julija 2007 je podpisal triletno profesionalno pogodbo s Chicagom. Hitro si je zagotovil mesto na ledeni ploskvi in že oktobra postal najboljši novinec meseca, sezono pa je končal kot najboljši novinec s skupno 72 doseženimi točkami. Delodajalce je tako navdušil, da so mu predčasno ponudili v podpis novo petletno pogodbo, po kateri je tudi z milijoni na računu – natanko 31,5 milijona dolarjev – dobil status zvezdnika.

Na dresu nosi številko 88, ki je dejansko letnica njegovega rojstva, zaljubljen je v črno barvo celo do te mera, da si je v mladosti vso športno opremo, ki ni bila črna, obarval v črno, kljub temu, da na ledu velja za neustrašnega moža, katerega prednosti sta hitrost in močan strel iz zapestja, pa se boji kač. »Dekleta pa ga obožujejo zavoljo njegovega videza večnega dečka. Na telefon ves čas dobiva sporočila z njihovimi fotografijami. Nekoč mu je ena pristopila in se vanj do ušes zaljubila. Nato pa se je zasmejala in zbežala. Kot da bi bil pevec Justin Timberlake,« se spominja njegov moštveni kolega Jonathan Toews.

Čeprav ima v domačem Buffalu status nedotakljivega, pa to 9. avgusta 2009 ni odvrnilo policistov od aretacije, potem ko naj bi v jutranjih urah domnevno udaril taksista, s katerim se je skupaj z bratrancem zapletel v spor okoli cene prevoza. Ni mu preostalo drugega, kot da se na sodišču opraviči tako sodniku kot taksistu, odnesel pa jo je z enoletno pogojno kaznijo.

Pred 24-letnim mladeničem je še zanimiva športna pot, pa čeprav je z dvema osvojenima Stanleyjevima pokaloma in srebrno kolajno na olimpijskih igrah dosegel veliko več, kot se lahko večina pohvali ob slovesu.