Šebrelje.Arheološki park Divje babe bo poletne obiskovalce sprejel polepšan in varnejši. Občina Cerkno je zagotovila sredstva za popravilo žičnice, po kateri bi lahko raziskovalci v dolino Idrijce znova spuščali izkopan material – če bi se seveda našel denar za nova izkopavanja. S platneno streho so zaščitili izpiranje kamin v sami jami ter uredili dostop in vhod. Po desetletjih so vhodu vendarle odvzeli videz gradbišča in nakazali, da gre za jamo z izjemnim svetovnim odkritjem. A sedem tisočakov, kolikor so jih namenili za obnovo, je kaplja v morje, pomena odkritja pa se bolj zavedajo v tujini kakor doma. Medtem ko so na neandrtalčevo piščal nedavno igrali na srečanju kulturnih ministrov srednje Evrope, ta doma še vedno ni ustrezno predstavljena.
Najdišče potrebuje upravljalca
Na leto si Divje babe ogleda od 600 do 1000 obiskovalcev. Za ogled se morajo prej najaviti, saj najdišče nima upravljalca, lokalna skupnost pa denarja, da bi bi bilo najdišče odprto tudi za nenajavljene goste. »Park potrebuje upravljalca, ki bo jasno določil, kaj se sme in kaj ne ter kako naj se park razvija naprej. Zdaj je vse odvisno od volje vsakokratnega direktorja zavoda in župana,« pravi Borut Pirih z zavoda LTO Laufar Cerkno, ki je v preteklosti skrbel za nemoten potek vodenja in urejanje okolice arheološkega parka. Zdaj skrbi samo še za vodenje, saj se je občina odločila naložbe voditi sama. Prepričan je, da bi lahko park upravljala celo dva povezana upravljalca: eden, ki bi skrbel za promocijski del, in drugi, ki bi skrbel za strokovnost. Cerkljanski župan Miran Ciglič medtem kot edinega možnega upravljalca vidi Mestni muzej Idrija. A tu se zatakne že na začetku, saj muzej nima zaposlenega arheologa, njegova zaposlitev pa je ob zahtevi, da mora muzej zmanjšati že zdajšnje število zaposlenih, še toliko manj verjetna.
Kje najti denar za arheologa
V Cerknem si želijo, da bi jim za zaposlitev arheologa uspelo pridobiti sistemski denar, a ker arheološki park ni razglašen za spomenik državnega pomena, bodo pristojne na ministrstvih bržkone težko prepričali. Najdlje je doslej segel poslanec Samo Bevk, ki je obljubil, da si bo še naprej prizadeval, da spomenik dobi državno veljavo in da bi nadaljevali arheološka izkopavanja. Divje babe bi namreč znale v svojih nedrjih skrivati še veliko zgodovinskih odkritij. Vodnik Štefan Lapanja obiskovalcem rad pove, kar sliši od tujih raziskovalcev, ki jih popelje v jamo. Ti so si enotni, da zna biti znotraj jame pokopan tudi neandrtalec. Mogoče ravno tisti, ki je v stegnenico mladega jamskega medveda pred približno 60.000 leti izvrtal tri luknjice in ponesel Šebrelje v svet.
Butični turizem
Na Cerkljanskem se zavedajo, da je prvi korak k ustrezni predstavitvi arheološkega najdišča določitev upravljalca, drugi pa strokovni pristop, ki je doslej sem in tja šepal. Vse bolj jasno postaja tudi to, da najdišče množičnega obiska ne bo preneslo. »Če bi uredili stalni urnik, bi mogoče lahko prišli do 5000 obiskovalcev na leto, a to je tudi največ,« pravi Pirih. Da naj Divje babe ostanejo butične vrste turizem, se strinjajo tudi župan in stroka.
