Večina navadnih smrtnikov je vidno utrujena že po eni sami neprespani noči, kaj šele, če bi bili pokonci 50 ur skupaj in bi pri tem ves čas še tekli, kolesarili in veslali. Takšnega napora so sposobni samo najbolj pripravljeni rekreativni športniki, ki so se minuli konec tedna preizkušali na vzdržljivostni tekmi Slovenska avantura 2013, ki so jo že enajsto leto zapored organizirali taborniki z Velenjskega.
Zahtevna trasa in še vročina
S starta v petek ob 10. uri v Novem mestu se je na okoli 400 kilometrov dolgo popotovanje proti Velenju podalo 16 ekip s po štirimi člani, pri čemer je morala biti v ekipi vsaj ena predstavnica nežnejšega spola, 15 dvojic pa se je podalo na nekoliko krajšo, a vseeno 250 kilometrov dolgo različico avanture, ki je vključevala orientacijski tek in pohodništvo, plavanje, kolesarjenje, veslanje, rolkanje in jamarstvo.
Tokratna Slovenska avantura je med tekmovalci že po prvem dnevu dobila sloves najtežje do zdaj, saj so jih od samega začetka spremljale visoke temperature, poleg tega pa jim ni prizanesel niti zahteven teren za 65 kilometrov trekinga po Kočevskem rogu, kjer so se začeli pojavljati prvi žulji. Zaradi prehudih naporov in dehidracije sta tako dve ekipi tekmo končali že prvi dan.
Velika preizkušnja je bilo tudi sobotno več kot 50 kilometrov dolgo veslanje po Krki. Tekmovalci so sicer reko premagovali v dveh kosih, a so kljub temu v kajakih preždeli po nekaj ur, tako da so se ob prvem daljšem postanku za počitek v Kostanjevici na Krki kljub napornim zadnjim uram rade volje odpravili še na orientacijski tek po okolici in izkoristili priložnost, da so si vsaj malo pretegnili noge, ki so prej ure mirovale v čolnih.
Poganja jih sladkor
Da gre za resnično utrjene športnike, je bilo videti že, ko so stopali iz kajakov na obrežje Krke. Nihče namreč ni kazal znamenj pretirane utrujenosti, čeprav je bila za njimi že dolga pot in zgolj kakšne pol ure spanca. Še več, povečini so se z nasmehom na obrazu ozirali drug po drugem, si ogledovali stanje žuljev na nogah, z razbolelimi dlanmi, ki so zadnje ure pridno delale veslaj za veslajem, pa so že segali po hrani, ki so jo še imeli na zalogi. Kaj jim daje energijo? »Kar dobimo pod roke,« je odločno odvrnila Sabrina Verjee iz angleške ekipe Endurancelife, v roke vzela premočeno vrečko in nam razkrila njeno vsebino. V njej so bili že precej zdelani energijske ploščice in geli, piškoti in pecivo z marmelado, pri drugih ekipah smo opazili tudi sadje, kozarce marmelade, rogljiče, carski praženec... Poganjajo jih torej ogromne količine sladkorja.
Ko povprašamo, kako je minilo prvih 30 ur na progi, Verjeeva, ki je Slovenijo obiskala prvič, odgovori, da so jo navdušile predvsem narava v kočevskem gozdu in jame, ki so jih obiskali spotoma, tako da je čas kljub naporom hitro mineval. Je pa potarnala nad vročino. Tovrstnih tekmovanj se namreč udeležuje tudi v domači Angliji, a tam tako visokih temperatur niso vajeni, tako da ji je razgreto ozračje že prvi dan povzročilo kar nekaj preglavic. »Po orientacijskem teku po Novem mestu smo šli še plavat in ko sem prišla iz vode, me je začelo neznansko zebsti. Kakšni dve minuti sploh nisem vedela, kaj se dogaja z mano. Zatem se je enako zgodilo še sotekmovalki, zato smo si vzeli 20 minut, da smo prišli k sebi in nato nadaljevali pot,« je pojasnjevala angleška tekmovalka, medtem pa se je po obrazu na debelo mazala s kremo za sončenje. Ekipa je imela kasneje še smolo, ko so se pozabili vpisati na prvi obvezni točki, zaradi česar bi jih diskvalificirali, zato so pot do tja morali ponoviti, s tem pa skupaj z drugimi težavami izgubili vsaj eno uro, je dodala Verjeeva. Njena ekipa je bila v Kostanjevici še med prvimi, na koncu pa so zasedli 10. mesto.
Pomembna je taktika, toda...
Na tovrstnih izzivih ne moreš točno predvideti poteka tekme, ker nikoli ne veš, kaj vse se ti bo zgodilo na poti, so kasneje potrdili tudi izkušeni slovenski avanturisti iz ekipe Durasport Pustolovec RAJD. Njuna člana Vasja Jerčič in Janez Korošec sta se namreč Slovenske avanture udeležila že osmič oziroma desetič, tako da precej dobro poznata pasti, ki jih lahko doletijo na poti. Nanje se pripravljajo tako, da imajo v okviru društva Pustolovec RAJD redne mesečne pustolovščine in torkove mikroavanture, v okviru katerih vedno rešujejo kakšen pustolovski izziv, je pojasnil Jerčič, njegova sotekmovalka Nataša Aljančič, ki se je avanture udeležila prvič, pa je dodala, da je na progi pomembna tudi taktika, o kateri pa se natančneje dogovarjajo sproti, odvisno od trenutnega počutja članov ekipe in drugih razmer na progi. »Pred veslanjem smo se denimo odločili, da bomo za 45 minut zaspali, ker bomo to noč v celoti prekolesarili, saj lahko v drugem delu poti zberemo več točk,« je del taktike razkrila članica ekipe, ki je na koncu zasedla 4. mesto.
Zmagovalec avanture namreč ni ekipa, ki pride prva čez cilj, ampak ekipa, ki z vmesnimi izzivi zbere največ točk, progo pa premaga v 50 urah.
