Prvih nekaj minut evropskega ekipnega atletskega prvenstva druge divizije v Kaunasu se je vleklo, kot bi bile ure. Prva sta nastopila velika slovenska upa za zmago in doseženih osem točk – metalec kladiva Primož Kozmus in skakalka ob palici Tina Šutej. Brežičan je svoj prvi met vrgel v zaščitno ograjo, nekaj sekund kasneje pa Tina Šutej, ki se je ta mesec po uspešno končanem študiju v ZDA vrnila v Slovenijo, ni preskočila svoje izbrane začetne višine 390 cm. Kozmus je takoj k sebi poklical trenerja Primoža Četrtiča, da mu je popravil obvezo na poškodovanem gležnju in v nadaljevanju izkušeno opravil s tekmeci. Zbrala se je tudi Ljubljančanka in prav tako Sloveniji priskakala osem točk. Odtlej naprej je bil pravi užitek spremljati uspešne nastope slovenskih atletov, s katerimi so se prepričljivo vrnili v prvo divizijo evropske atletike, kamor so z drugim mestom, dvanajst točk za Slovenijo, napredovali še Litovci.
Lepo sporočilo za lahko noč je v soboto slovenski reprezentanci prinesel trener Dušan Prezelj. Potem ko so rezultati po prvem dnevu kazali, da je Slovenija druga, dve točki za Litvo, a s precejšnjo prednostjo pred tretjeuvrščeno Srbijo (15 točk), je Kranjčan prinesel nove rezultate, po katerih je bila slovenska reprezentanca prepričljivo v vodstvu. S 125 osvojenimi točkami v 21 disciplinah prvega dne (povprečna uvrstitev je bila tretje mesto) je imela šest točk prednosti pred domačo reprezentanco, pred Srbijo pa kar 23. Glede na izvrstno vzdušje v reprezentanci, ki je bilo v soboto zvečer še posebej čustveno, saj je zaradi rojstva sina Maksa denarnico odprl Primož Kozmus, je postalo jasno, da slovenska reprezentanca prigarane prednosti pred tekmeci ne bo izpustila iz rok. Da je bilo včeraj spremljanje rezultatov mirnejše, sta s prepričljivima zmagama v uvodnih nedeljskih disciplinah poskrbeli Barbara Špiler v metu kladiva (68,22 m) in Marina Tomič v teku na 100 m z ovirami (13,28).
Trener Vujasin je točil solze sreče
Prvi dan ekipnega EP je v slovenski reprezentanci najbolj navdušila Maruša Mišmaš. 18-letna atletinja, ki je pred nekaj dnevi maturirala na viški gimnaziji, letos pa bo začela s študijem laboratorijske biomedicine, je sploh prvič v karieri tekmovala na 3000 m z ovirami in takoj popravila državni rekord Daneje Grandovec ter se kot prva Slovenka spustila pod mejo desetih minut. »Pred nastopom nisem čutila posebne odgovornosti. Ker sem na ovirah sploh prvič nastopila, sem si rekla, da je najpomembnejše, da se potrudim in dam vse od sebe. Ves tek sem se počutila zelo dobro. Litovki od začetka nisem sledila, saj je startala zelo hitro. Mislila sem, da skuša doseči kakšen vrhunski rezultat. Ko sem jo v nadaljevanju teka opazovala pred seboj, sem videla, da njena tehnika ni preveč dobra, kar mi je dalo dodatni zagon in sem se pognala v lov. Kako sem se počutila na vodni oviri? Dobro. Bilo je zelo vroče, zato mi je osvežitev dobro dela,« je razlagala Maruša Mišmaš, medtem ko je v ozadju trener Svijetlan Vujasin nastop svoje varovanke doživel zelo čustveno in točil solze sreče.
Maruša Mišmaš je v slovenski reprezentanci debitirala že pred tremi leti, ko je v Budimpešti tekmovala na 400 m z ovirami. Posledično je njena tehnika na ovirah izvrstna. »V nadaljevanju športne poti bom še naprej nastopala v različnih disciplinah. Čez čas bom videla, kje sem najhitrejša in se odločila za svojo paradno disciplino. Trenutno se najbolje počutim v teku na 1500 m,« je povedala Mišmašova. Da je mlada atletinja izvrstna borka, je dokazala včeraj v teku na 5000 m, ko je Sloveniji pritekla še četrto mesto.
Dolžina 14 metrov in 7 centimetrov, s katero je Snežana Rodič prepričljivo zmagala v troskoku, ne kaže njene trenutno izvrstne pripravljenosti, s katero je teden dni pred nastopom v Kaunasu v Novi Gorici izboljšala osebni rekord (14,58 m). »Izvedla sem fantastičen tretji skok, v katerem sem s povsem minimalnim prestopom poletela zelo daleč. Z njim bi zanesljivo dosegla nov osebni rekord. Odlično sem pripravljena. Upam, da mi bo podoben skok uspel na sredozemskih igrah v Mersinu. Potem bom počivala, saj sem v tej sezoni veliko tekmovala. V nadaljevanju pa se bom osredotočila na nastop na svetovnem prvenstvu v Moskvi,« je pojasnila Snežana Rodič, ki je odličnemu zbiru včeraj dodala še drugo mesto v skoku v daljino.
Martina Ratej ne najbolj zadovoljna
Z najdaljšim metom sezone se je v Kaunasu izkazala Martina Ratej. Najdlje je njeno kopje poletelo 62,60 m. »Izpolnila sem osnovni cilj in z zmago Sloveniji priborila osem točk. Glede na to, da sem vrgla kopje najdlje v sezoni, bi bila lahko z nastopom zadovoljna. Po pravici povedano, pa nisem. Dolgo si že želim, da bi kopje na eni tekmi letelo 65 metrov. Počutim se tako, kot bi mučno lovila normo za svetovno prvenstvo. Moj cilj je, da se začnem dvigovati proti svetovnemu vrhu. Morda imam trenutno preveč psihološke blokade,« je bila odkrita Konjičanka.
»Pomembne so točke. Nastop je bil soliden, ne pa odličen. Kladivo mi še preveč beži, da bi ga vrgla čez 70 metrov. A verjamem, da se bliža dan, ko mi bo uspelo tudi to,« je včeraj pred odhodom na dopinško kontrolo v mešani coni po zmagi povedala Barbara Špiler. Odlične razmere je imela Marina Tomič, saj je v teku na 100 m z ovirami pihal veter v hrbet s hitrostjo 0,8 m/s. S časom 13,28 je za 18 stotink zaostala za normo za nastop na SP. »Na šesti oviri sem s kolenom zadela oviro. V nadaljevanju teka nisem napadala na vso moč, saj nisem tvegala morebitnega odstopa. Preveč so reprezentančni kolegi garali, zato bi bil morebiten odstop zelo neodgovoren,« je pojasnila Marina Tomič.
Z nastopi v Kaunasu si od slovenskih atletov zaslužijo pohvale še Blaž Grad (3000 m ovire), Urban Čehovin (daljina), Luka Janežič (400 m), Jerneja Smonkar (800 m), Kristina Žumer (100 m), ki so izboljšali svoje osebne rekorde, in Damjan Zlatnar (110 m ovire), Jure Batagelj (palica), Tina Šutej (palica), Sonja Roman (3000 m) in Liona Rebernik (400 m), ki so v Kaunasu tekmovali najbolje v sezoni.
