V EU drugače kot pri nas
V Evropski uniji je zdravnik, ki je docent ali profesor, zaposlen po tretjinah; eno tretjino kot zdravnik, eno tretjino kot pedagog in eno tretjino kot raziskovalec, je ob robu seje senata Univerze v Mariboru ta teden pojasnil Krajnc. "Vse se opravi za osnovno redno plačo in v času od 8. do 16. ure."
V Sloveniji pa so takšni posamezniki zaposleni v polni meri v bolnišnici. "Imamo stalne probleme, ker takšen zdravnik ne sme v rednem delovniku učiti, ampak lahko to počne po koncu delovnega časa, torej po 16. uri," je dodal in navedel, da imajo zaradi tega na njihovi fakulteti pouk od 16. do 21. ure, kar je tako za profesorje kot študente zelo naporno. "Zdravnik je toliko bolj obremenjen, če je še profesor zraven, kar sicer dobi plačano, a mora žrtvovati veliko svojega časa."
Krajnc si želi spremembo zakonodaje
Zato si Krajnc želi spremembo zakonodaje po vzoru drugih držav EU. Tako bi po njegovih ocenah tudi lažje privabili tuje študente in predavatelje, prav tako pa tudi ustrezneje uredili sistem plačevanja pedagoškega kadra. Zdravniki so namreč za pedagoško delo dodatno plačani po podjemnih pogodbah. "Na fakulteti imamo okoli 700 podjemnih pogodb," je ponazoril dekan.
V Mariboru je ta problem toliko bolj pereč, saj je Univerzitetni klinični center Maribor že vrsto let kadrovsko podhranjen. Kot je za STA povedal Janez Lencl, se problema zavedajo, a v tem trenutku ne morejo ničesar narediti. "Imamo težavo, ker je zdravnikov premalo in je potrebnih ogromno osebnih žrtev, da opravljajo tako predavanja kot prakso. Res je mogoče zakonodaja tu malo toga," je dejal.
Zdravniki v drugačnem položaju kot ostali profesorji na fakulteti
Lencl je še spomnil, da so zdravniki v obstoječi ureditvi v drugačnem položaju kot ostali profesorji na fakulteti. "Njihov status je drugačen, kar se še posebej pozna potem, ko je država začela z racionalizacijo financ. Obravnavani so kot zunanji, pogodbeni sodelavci, katerim se zmanjšuje ure in podobno," je dodal.
Na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru ta hip študira okoli 630 študentov na dodiplomski ravni v enovitem magistrskem študijskem programu Splošna medicina in nekaj manj kot 90 na podiplomskem doktorskem študijskem programu Biomedicinska tehnologija. Podiplomski študij je doslej uspešno, z zagovorom doktorske disertacije, zaključilo 32 doktorjev znanosti.
