Ljubljančana Viljema Prešerna je izkušnja njegove mame, ki se zdravi na stari travmatologiji UKC Ljubljana, spodbudila k darovanju sedmih klimatskih naprav. Te bodo pomagale vsaj delu bolnikov, ki v starih stavbah UKC Ljubljana brez urejenega hlajenja dodatno trpijo. »Za mojo mamo, ki ima že 87 let, so lepo poskrbeli, a razmere v sobah so kaotične. Temperatura narašča – kljub zračenju je tam okoli 30 stopinj Celzija. Človek, ki leži na miru, to toliko teže prenaša. Rekel sem si, da moram nekaj narediti,« je povedal.
Vroče je tudi na gastroenterološki kliniki, infekcijski kliniki... »Ko sem že sama imela visoko vročino, je bilo ležanje v sobi brez klime neznosno. Ponoči so nekateri bolniki želeli odpirati okna, drugi pa so temu nasprotovali,« je svojo izkušnjo povzela bolnica, ki se je zdravila na gastroenterološki kliniki. Da je v večini starih stavb res hudo vroče, so nas opozorili tudi svojci bolnikov.
Težave s hlajenjem v glavni stavbi ljubljanskega UKC, kjer imajo novo klimatsko napravo, so medtem že delno rešili. »Danes je kar v redu. Očitno so nekaj uredili,« nam je povedala gospa Lucija, ki se je včeraj popoldan vračala z obiska pri svojcu.
Starejše stavbe brez hlajenja
V sobah v osrednji stavbi se lahko temperatura ob težavah s hlajenjem dvigne do 27 stopinj Celzija, so pojasnili v UKC Ljubljana. Hladilni agregat so medtem popravili, pravijo, vsak čas pa naj bi pripeljali tudi nov agregat. Še večji problem kot začasna okvara klime v osrednji stavbi pa so starejše stavbe, ki so prav tako del bolnišnice. Če bi hoteli za ustrezno hlajenje poskrbeti v vseh, bi to stalo več milijonov evrov (samo sistem v osrednji stavbi je stal 1,1 milijona evrov), pravijo v bolnišnici. V nadaljevanju bosta za urejanje hlajenja prvi na vrsti ortopedska klinika in infekcijska klinika, so napovedali, kdaj bo primerno hlajenje v vseh njihovih stavbah, pa ne vedo.
»V večini starih objektov sobe nimajo ničesar za hlajenje. Hkrati je težko nameščati nove klimatske sisteme, saj v njih ni primernih virov energije, dovolj hladne vode... Klimatizacijo je v njih težje narediti kot v novih stavbah, kjer to vnaprej načrtuješ. Posamične naprave, kakršne smo zdaj dobili kot donacijo, so hitra rešitev in bodo vsaj nekaj bolnikom olajšale bivanje, a niso primerne za vse objekte,« je pojasnila vodja tehnično-vzdrževalnih služb v UKC Ljubljana Maja Mazej. V vročih dneh skušajo bolnikom lajšati nelagodje s pazljivim zračenjem in skrbjo, da dovolj pijejo, so pojasnili v bolnišnici. V ohlajenih prostorih pa se pacienti medtem že zdravijo v novih stavbah ljubljanskega UKC, na primer na ORL, pediatrični in nevrološki kliniki. Prav tako so ustrezno hlajeni operacijski prostori in prostori v intenzivnih terapijah, so zagotovili.
UKC Ljubljana pa ni prva bolnišnica, ki ima težave z novo klimo. Na On kološkem inštitutu so se bolniki že takoj po vselitvi v novogradnjo kljub novemu klimatskemu sistemu v so bah potili pri 30 stopnjah Celzija. Kot so opozarjali tamkajšnji zdravni ki, je bilo takšno potenje za bolnike nevarno, saj je ob ranah povečevalo možnost okužb. Kritike klime na On kološkem inštitutu so se kar vrstile – najprej je iz nje premočno pihalo, prav tako je bila zelo hrupna, ko so ti dve težavi odpravili, pa se je izkaza lo, da rada zataji ob ekstremnih tem peraturah. Težave so zatem sicer od pravljali, a jih nikoli povsem rešili – tako kot njihov slab vodovod je zato sanacije potreben tudi klimatski sis tem, že več let opozarjajo na Onkolo škem inštitutu. Njegov generalni di rektor prim. Janez Remškar ugota vlja, da bo to res treba prej ali slej urediti. Glavna ovira je denar, poleg tega pa ima sanacija vodovoda pred nost, saj trenutno klima kljub vsemu solidno deluje.
V četrtek, ko je bilo zunaj 34 stopi nj Celzija, so na oddelkih z bolniki namerili 26 stopinj, je pojasnil Rem škar. »Ta razlika je primerna. Res pa je nekaterim ob isti temperaturi hla dno, drugim pa pretoplo. Za bolnike skrbimo tudi z dodatnim prezračeva njem sob in stalno oskrbo s hladno vodo. Poleg tega smo dodatno izoli rali staro stavbo inštituta. Res pa je problem nova stavba, ki je steklenjak in je zato bolj izpostavljena soncu. Druga težava je, da je v novogradnji klima enotna, čeprav je ena stran soncu bistveno bolj izpostavljena. Ob istem delovanju klime je tako lahko na eni strani malo prevroče, na drugi pa malo premrzlo,« ugotavlja Rem škar, ki meni, da bo treba ob sanaciji njihovo klimo razdeliti.
V Brežicah in Celju že opremili vse oddelke
V nasprotju z večjimi bolnišnicami, ki se odločajo za enotne oziroma centralne klimatske sisteme, so v brežiški bolnišnici takšnega uredili le v operacijskem bloku in kuhinji, na hodnike ob sobah, kjer ležijo bol niki, pa so postopno vgrajevali loče ne klime. Zadnje lani, tako da so zdaj že ohlajeni vsi prostori, kjer so bol niki, pravi direktor Dražen Levoje vić. »Ko smo skušali klime dati v so be, so se bolniki pritoževali, da jim piha. Zdaj so bolj zadovoljni, tempe rature pa so znosne – reguliramo jih na okoli 23 ali 24 stopinj Celzija,« je pojasnil.
Tudi v celjski splošni bolnišnici ni več oddelka, ki ne bi bil klimatiziran, temperature v bolniških sobah pa ne presegajo 25 stopinj Celzija, je pou daril njen direktor mag. Marjan Fer janc. V novem delu bolnišnice imajo centralno klimatizacijo, v starem de lu pa so postopno vgradili okoli 300 ločenih klimatskih naprav. »Dodatno zunanjo temperaturo omilijo tudi nova okna z žaluzijami, ki bolje tes nijo in so manj prepustna za zunanje temperaturne vplive,« je pristavil.
