Eden od vidikov del Emerika Bernarda je čisti užitek opazovalca v samem gledanju: jasno lahko vidimo, kako natančno je narejen vsak delček njegovih slik in risb. Živahne barve in kompleksna zasnova določajo vsakega izmed dvanajstih ročno izdelanih stenskih objektov iz lesa in platna, ki so v okviru pregledne razstave Prečenje trenutno na ogled v Bežigrajski galeriji 2 (kustos razstave je bil Miloš Bašin). Naslikana so s čistimi in svetlimi akrilnimi barvami, okvirji so podaljšani z lesenimi kosi, med triptihi in diptihi pa so presledki, ki jih povezujejo lesene vezi in izzivajo pogled. V montažah ni nobenih prevar ali lažnih namigov v pokrivanju objektov z barvnimi ploskvami in drobnimi detajli v obliki vzorcev.
Bernard ustvarja umetnost, ki je raje odkrita in avtentična kot zlagana, saj skozi igriv idiosinkratični pristop vbrizga v formalizem novo življenje. Velika slika Vezi presledkov (2012) združuje tri razmaknjena platna, ki so povezana z lesenimi kosi in poslikana z asimetričnimi progastimi oblikami; te spominjajo na ladijska rebra ali lomeče se veje, ki segajo na sosednje platno, v ozadju pa poteka sladostrastna barvna igra prostorov. Bernard sintetično ureja topografijo ploskovitih kombinacij fuksije, pomladno zelene, kremasto marelične, teranovsko rdeče, nebesno modre in sončno rumene. Barve se prepletajo in plastijo ter se soočajo z liki, ki se nadaljujejo v lesene vezi. Tudi v Pretakanju delov (2012) umetnik združi lesene najdene kose (ready made) na robovih platna z vabljivimi in neverjetno kompleksnimi prostori ter podrobno izgotovljenimi barvnimi površinami. Podobno je zasnovana risba Oblika veže razlike (2010), le da s hitrejšim, bolj gestualnim slikanjem, kjer pa se še vedno jasno plastijo barve in mrežaste ter oklepajaste oblike, ki se v sredini razpirajo v neskončno morsko gladino.
Odlaganje barvne materije v slojih, tako da spodnja preseva skozi naslednjo, in mrežaste oblike, ki odpirajo nove prostore ter možnosti nanosov, spominja na palimpsest. To je najstarejša človeška grafična dejavnost – iz paleolitskih jam, kot je Rouffignac, kjer bizoni prekrivajo in brišejo čredo mamutov. Palimpsest vrača čas v abstraktno. Drugače kot slika pa odkriva risba namero umetnika, ki tekoče preoblikuje vedno nove situacije in odkriva zapiske, kot je »lega mrež preide rob posameznega dela triptiha«.
Barve, zasidrane v naravi (Mediterana), proces modeliranja slikovne površine ne le z materialom, barvo ali gesto, ampak v različnih sferah podobitve, so najpomembnejše poteze Bernarda. Vsebina teh del ni abstrahirana (krajinska) realnost, niti geometrizacija oblik, ampak enotno, skoncentrirano občutje. Posebno veselje je v miselnem sprehajanju skozi različne vertikalne, notranje in vzdolžne plane slike, ki se skozi labirint stekajo k nosilcu v Risbi (2009), ali v tem, kako turkizno modra, vinsko rdeča in marelična prehajajo med liki v Prečenju (2010) ter žarčijo izven okvira v lesenem podaljšku. Osvobojen visokih ciljev modernizma in kritično tehnoloških prijemov ponuja mojster Emerik Bernard slikarstvu možnost novega – skozi majhne premike in prefinjeno semantiko, ki zgodovinsko širi že obstoječe umetniške intence na sproščen, brezksrben in zabaven način.
